{"id":6785,"date":"2025-05-21T19:51:30","date_gmt":"2025-05-21T18:51:30","guid":{"rendered":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/?p=6785"},"modified":"2025-05-26T10:31:33","modified_gmt":"2025-05-26T09:31:33","slug":"sodobni-poligon-za-cesnje-gacnik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/novice\/akis-novice\/sodobni-poligon-za-cesnje-gacnik\/","title":{"rendered":"Sodobni poligon za \u010de\u0161nje na Sadjarskem centru Maribor \u2013 Ga\u010dnik"},"content":{"rendered":"

Na Sadjarskem centru Maribor \u2013 Ga\u010dnik, ki deluje pod okriljem Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, se pona\u0161ajo z najsodobnej\u0161im poskusnim nasadom \u010de\u0161enj v Sloveniji, ki predstavlja izjemno strate\u0161ko pridobitev za razvoj pridelave ko\u0161\u010di\u010dastega sadja na severovzhodu dr\u017eav<\/strong>e. Zaradi vedno ve\u010djega povpra\u0161evanja po \u010de\u0161njah in hkratnega zmanj\u0161evanja povr\u0161in pod pridelavo pe\u010dkatega sadja, nasad dobiva \u0161e ve\u010dji pomen kot referen\u010dni raziskovalni poligon za prenos znanja v prakso.<\/strong><\/p>\n

Kompleksna za\u0161\u010dita in najnovej\u0161a tehnologija<\/h2>\n

Nasad je tehnolo\u0161ko vrhunsko opremljen: insektna mre\u017ea, protide\u017ena folija proti pokanju plodov, protito\u010dna mre\u017ea, sistem za oro\u0161evanje (za\u0161\u010dita pred pozebo) in kaplji\u010dno namakanje s fertigacijo. Tak\u0161na kombinacija za\u0161\u010ditnih in podpornih sistemov omogo\u010da simulacijo razli\u010dnih mikroklimatskih pogojev in za\u0161\u010dito pred ve\u010d dejavniki tveganja. Insektna mre\u017ea \u0161\u010diti ne le pred \u0161kodljivimi \u017eu\u017eelkami kot sta plodova vinska mu\u0161ica (Drosophila suzukii) in marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys), temve\u010d tudi pred pticami in vdorom novih tujerodnih organizmov.<\/p>\n

Raziskave, ki oblikujejo prihodnost<\/h2>\n

Cilj nasada je razvoj in ocena sort ter tehnologij, ki bodo ustrezale zahtevam slovenskih pridelovalcev. Med posajenimi sortami so: Kordia, Regina, Irena, Areko, Tamara, Folfer, Stardust, Stardblush, Nimba, Carmen, ki so jih spremljali prvi\u010d v slovenskih razmerah.<\/p>\n

V ve\u010dletnih spremljanjih preu\u010dujejo u\u010dinke pokritosti nasada z razli\u010dnimi za\u0161\u010ditami (folije, mre\u017ee), vrednotili bodo vpliv zmanj\u0161ane svetlobe in pove\u010dane vlage na \u010dvrstost in kakovost plodov, izvajajo strojno rez \u010de\u0161enj (BiBaum in vretenasta vzgoja), ocenjujejo u\u010dinek razli\u010dnih podlag (Gisela 5, Gisela 6, Weigi 2) na sorto Grace Star, analizirajo u\u010dinke namakanja in oro\u0161evanja v sklopu sodobnih za\u0161\u010ditnih sistemov ter spremljamo nalet \u0161kodljivcev znotraj in zunaj za\u0161\u010ditenega obmo\u010dja.<\/p>\n

Ta poskusni poligon je izjemno pomemben tudi z vidika sodelovanja z javnimi slu\u017ebami (Javna slu\u017eba kmetijskega svetovanja, Javna slu\u017eba zdravstvenega varstva rastlin), kjer se pod strogim re\u017eimom spremlja zdravstveno stanje nasada. Rezultati raziskav se bodo sistemati\u010dno zbirali, analizirali in prena\u0161ali neposredno k pridelovalcem v obliki poro\u010dil, delavnic in terenskih predstavitev.<\/p>\n

Zaradi vedno bolj omejene uporabe fitofarmacevtskih sredstev, podnebnih sprememb in spremenjenih tr\u017enih razmer, je razvoj trajnostnih sistemov pridelave nujen. Sadjarski center Maribor \u2013 Ga\u010dnik je danes edini v Sloveniji z integriranim ve\u010dnamenskim sistemom za\u0161\u010dite \u010de\u0161enj, ki omogo\u010da razvoj tehnologij za zmanj\u0161evanje po\u0161kodb zaradi podnebnih vplivov, izbolj\u0161anje kakovosti pridelka, zni\u017eanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, dolgoro\u010dno ekonomsko vzdr\u017enost \u010de\u0161njevih nasadov.<\/p>\n

Nasad ni le raziskovalni projekt \u2013 je temelj, na katerem bodo skupaj z javnimi slu\u017ebami, pridelovalci in stroko gradili prihodnost slovenske pridelave \u010de\u0161enj.<\/p>\n

Drevesa so \u0161e vedno v fazi oblikovanja kro\u0161enj, zato je leto\u0161nji pridelek omejen in vremensko pogojen. Kljub temu so v letu 2024 izvedli prvo ovrednotenje pridelka za ve\u010d kot deset sort, med njimi Kordia, Regina, Irena, Carmen, Nimba in druge.<\/p>\n

Najpomembnej\u0161e ugotovitve:<\/h2>\n

Najve\u010dji povpre\u010dni pridelek na drevo je imela Kordia vzgojen kot BiBaum\u00ae drevo (10,26 kg), strojno porezana, sledili sta Regina BiBaum\u00ae strojno porezana (7,82 kg) in Kordia BiBaum\u00ae ro\u010dna rez (7,51 kg).<\/p>\n

Primerjava vzgojnih oblik in vpliv rezi<\/h2>\n

Posebna pozornost je bila namenjena tudi primerjavi vzgojnih oblik (BiBaum\u00ae, vreteno) in vplivu ro\u010dne oziroma strojne rezi na rast, razvoj in rodnost dreves.<\/p>\n

Najpomembnej\u0161i rezultati:<\/h2>\n

Najve\u010djo vegetativno prirast in najve\u010d poganjkov je imela Kordia\/vrteno\/ro\u010dna rez (KVR). Najo\u017eji obseg debla in najmanj\u0161o rast je imela Regina\/vrteno\/strojna rez (RVS). Med BiBaum\u00ae drevesi se je najbolj izkazala Kordia\/ro\u010dna rez (KBR) z najve\u010djo prirastjo in obsegom debla. Regina\/Bibaum\/ro\u010dna rez (RBR) pa je imela najve\u010d poganjkov, kar ka\u017ee na bujno razvejanje kro\u0161nje.<\/p>\n

Fenolo\u0161ke razlike med sortami<\/h2>\n

V letu 2024 smo spremljali tudi fenolo\u0161ki razvoj ve\u010d kot 15 sort \u010de\u0161enj. Razlike v datumu brstenja, cvetenja in zaklju\u010dka cvetenja ponujajo pomemben vpogled v prilagoditve sort glede na podnebje SV Slovenije. Primer: Sorta Samba je za\u010dela cveteti \u017ee 22. marca, medtem ko so sorte kot so Regina, Kordia in Areko imele poznej\u0161e in bolj sinhronizirano cvetenje (4.\u20136. april).<\/p>\n

Splo\u0161ne ugotovitve o u\u010dinkih sodobne infrastrukture v nasadu \u010de\u0161enj ka\u017eejo na ve\u010dplastne koristi. Za\u0161\u010ditena pridelava pod folijo in insektno mre\u017eo omogo\u010da vi\u0161jo varnost pridelka, saj so plodovi u\u010dinkovito za\u0161\u010diteni pred neugodnimi vremenskimi vplivi (to\u010da, de\u017e med zorenjem, son\u010dni o\u017eigi) in napadi klju\u010dnih \u0161kodljivcev (vinska mu\u0161ica, smrdljivka, ptice). To pomeni, da je pridelek bistveno bolj stabilen in zanesljiv, kar zagotavlja stalen vir prihodka.<\/p>\n

\u010ceprav je za\u010detna investicija v tak\u0161en nasad visoka, se ta relativno hitro povrne zaradi manj izgub in vi\u0161je tr\u017ene vrednosti pridelka. Poleg tega se je pokazalo, da se v pokritih nasadih obdobje obiranja nekoliko podalj\u0161a, kar omogo\u010da dalj\u0161o prisotnost sort na trgu in s tem bolj\u0161e prilagajanje tr\u017enim pogojem ter doseganje vi\u0161jih prodajnih cen.<\/p>\n

Skupno gledano, tak\u0161en sistem omogo\u010da ve\u010djo ekonomi\u010dnost, bolj\u0161o delovno organizacijo ter manj\u0161e okoljske in klimatske tveganje, kar je klju\u010dnega pomena za prihodnost pridelave \u010de\u0161enj v razmerah podnebnih sprememb.<\/p>\n

\"Panoramski

Sadjarski center Maribor – Ga\u010dnik, avtor arhiv MKGP<\/p><\/div>\n

\"\"

Cveto\u010da jablana, avtor arhiv MKGP<\/p><\/div>\n

\"Nasad

Nasad jabolk s protito\u010dno mre\u017eo, avtor: arhiv MKGP<\/p><\/div>\n

\"Nasad

Nasad \u010de\u0161enj, pokrit z insektno mre\u017eo, avtor: arhiv MKGP<\/p><\/div>\n

Sadjarski center Maribor – Ga\u010dnik<\/h2>\n

Sadjarski center Maribor je poskusna postaja za pe\u010dkato sadje. Ustanovljen je bil marca 1990. V letu 2018 se je reorganiziral v Javno slu\u017ebo za sadjarstvo, od takrat je Kmetijsko gozdarski Zavod Maribor v notranji organizacijski enoti Sadjarski center Maribor pridobil direktno imenovanje za izvajanje nalog javne slu\u017ebe v sadjarstvu z naslednjimi nalogami:<\/p>\n