Ustvarjanje, izmenjava in prenos znanja ter inovacij je klju\u010dnega pomena za razvoj sodobnega, konkuren\u010dnega in trajnostnega kmetijstva. Sistem znanja in inovacij za kmetijstvu (sistem AKIS) povezuje kmetovalce, raziskovalce, svetovalce in druge dele\u017enike sistema ter skrbi, da nove re\u0161itve in tehnologije pridejo v prakso. S spodbujanjem sodelovanja dele\u017enikov se krepijo sposobnosti kmetij, vklju\u010dno z digitalnimi ve\u0161\u010dinami, da bodo kmetijska gospodarstva opolnomo\u010dena v lu\u010di sodobnih izzivov, kot so podnebne spremembe.<\/p>\n
Sistem znanja in inovacij v kmetijstvu je izjemno pomembna horizontalna vsebina kmetijskih politik vseh dr\u017eav \u010dlanic EU, ki v zadnjem \u010dasu to podro\u010dje krepijo z ustanavljanjem koordinacijskih teles in mre\u017eenjem na ravni EU. Zato se je po vseh dr\u017eavah \u010dlanicah za poimenovanje sistema znanja in inovacij usklajeno uveljavila enotna kratica AKIS<\/strong> (angl. Agriculture Knowledge and Innovation System<\/em>).<\/p>\n V preteklih letih so se pri delovanju slovenskega sistema AKIS pojavljali izzivi, kot so razdrobljenost, nepovezanost, nezadostno financiranje raziskav in izobra\u017eevanja na podro\u010dju kmetijstva, slab\u0161e sodelovanje med razli\u010dnimi dele\u017eniki in nezadostno usklajevanje raziskovalnih projektov z dejanskimi potrebami kmetov, pa tudi nezadosten prenos znanja v prakso.<\/p>\n Za hitrej\u0161e in u\u010dinkovitej\u0161e uvajanje novih tehnolo\u0161kih re\u0161itev\u00a0 je nujna krepitev sistema AKIS, ki vse te izzive ustrezno nagovori in prispeva k izbolj\u0161anju produktivnosti, varnosti hrane ter trajnostnemu kmetijstvu.<\/p>\n Z novim zakonom o kmetijstvu<\/strong> (ZKmet-2, Uradni list RS 100\/25<\/i><\/a>) je vzpostavljena zakonska opredelitev sistema AKIS, ki predstavlja pomembno reformo upravljanja politik ter presega tradicionalne sektorske pristope. Sistem AKIS se dolo\u010da kot klju\u010dno orodje za doseganje kmetijskih ciljev in u\u010dinkovit odziv na kompleksne izzive, povezane s podnebnimi spremembami, nestabilnimi geopoliti\u010dnimi razmerami ter nara\u0161\u010dajo\u010dimi zahtevami glede trajnosti, varovanja naravnih virov in konkuren\u010dnosti, ki omogo\u010da pospe\u0161eno uvajanje inovacij, novih tehnologij in praks ter okrepljeno sodelovanje in prenos znanja v kmetijsko prakso. Zakon tudi dolo\u010da, da se za usklajeno delovanje sistema AKIS, sodelovanje dele\u017enikov ter skrb za mre\u017eo dele\u017enikov sistema AKIS vzpostavi koordinacijsko telo sistema AKIS<\/strong>.<\/p>\n V okviru sistema AKIS v Sloveniji delujejo \u0161tevilna sti\u010di\u0161\u010da znanja, kot so delovne in strokovne skupine pri razli\u010dnih dele\u017enikih sistema AKIS (npr. v okviru Javne slu\u017ebe kmetijskega svetovanja), v okviru MKGP delujeta tudi dve skupnosti praks: ena za rastlinsko pridelavo in druga za \u017eivinorejo. Vse te skupine povezujejo kmetovalce, svetovalce, raziskovalce in druge dele\u017enike, ki analizirajo in predlagajo aktualne teme za re\u0161evanje prakti\u010dnih izzivov in razvoja inovativnih re\u0161itev za trajnostno kmetijsko prakso preko raziskav, programov javnih slu\u017eb strokovnih nalog ter ukrepov skupne kmetijske politike.<\/p>\n Celovita analiza stanja in pristop h krepitvi sistema AKIS<\/strong> sta predstavljena v 8. poglavju Strate\u0161kega na\u010drta skupne kmetijske politike 2023\u20132027<\/i><\/a> in Analizi stanja za specifi\u010dni cilj 10 AKIS<\/i><\/a>.<\/p>\n Povezovanje z Evropsko unijo<\/strong>\u00a0\u2013 sistem AKIS je mo\u010dno vpet v evropski okvir kmetijske politike. Programi, kot je\u00a0Evropsko partnerstvo za inovacije na podro\u010dju kmetijske produktivnosti in trajnosti (angl. European Innovation Partnership ‘Agricultural Productivity and Sustainability<\/em> – EIP-AGRI)\u00a0podpirajo razvoj \u00a0partnerstev oziroma t.i. operativnih skupin EIP za inovativne re\u0161itve, ki spodbujajo trajnostni razvoj in konkuren\u010dnost slovenskega kmetijstva. V okviru programskega obdobja Programa razvoja pode\u017eelja 2014\u20132022 je bilo podprtih 207 pilotnih in EIP projektov (ukrep M16 Sodelovanje), v programskem obdobju Strate\u0161kega na\u010drta skupne kmetijske politike 2023\u20132027 pa je bilo odobrenih 20 EIP projektov (IRP31), 6 konzorcijev institucij znanja (IRP38) in 2 projekta iz naslova intervencije Testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih obmo\u010djih (IRP33).<\/p>\n Koordinacijsko telo sistema AKIS je bilo vzpostavljeno junija 2024 in deluje v Oddelku za sistem znanja in inovacij v kmetijstvu, MKGP. To telo podpira usklajenost delovanja sistema AKIS, krepi sodelovanje dele\u017enikov sistema in skrbi za mre\u017eo dele\u017enikov. Vzpostavlja povezave med EIP projekti, konzorciji institucij znanja (IRP38), ciljnimi raziskovalnimi projekti (CRP), projekti Obzorje Evropa, LIFE, Interreg, LEADER in drugimi projekti ter nalogami javnih slu\u017eb v kmetijstvu za usklajen in sistemati\u010den razvoj, izmenjavo in prenos znanja pri \u010demer sodeluje z inovacijskimi posredniki. Prizadeva si tudi zbirati potrebe glede znanja in inovacij med kmetovalci ter spodbuja mehanizme kot so Portal znanja za dostopnost rezultatov raziskav, strokovnih nalog javnih slu\u017eb in drugega znanja, ki je neposredno uporaben za svetovalce in kmetovalce pri tem med drugim izdaja mese\u010dni AKIS novi\u010dnik. Z namenom razvoja, preizku\u0161anja, zlasti pa prikaza in raz\u0161irjanja novih praks in tehnologij razvija sistem demonstracijskih kmetijskih gospodarstev.<\/p>\n Klju\u010dni akterji v inovacijsko podporni mre\u017ei<\/strong> so Javna slu\u017eba kmetijskega svetovanja z inovacijskimi posredniki in kmetijskimi specialisti, Koordinacijsko telo AKIS, Mre\u017ea za pode\u017eelje, raziskovalne institucije in \u0161olstvo. Preko razli\u010dnih oblik vklju\u010devanja akterjev AKIS kot so strokovne skupine in pano\u017eni kro\u017eki v okviru JSKS, koordinacija javnih slu\u017eb in nastajajo\u010de mre\u017ee demonstracijskih kmetijskih gospodarstev v okviru Koordinacijskega telesa AKIS ter skupnosti praks razli\u010dnih projektov Obzorje Evropa je na voljo razvejana mre\u017ea podpore za usmerjene raziskave po meri razvoja trajnostnega kmetijstva in potreb kmetovalcev ter u\u010dinkovit prenos znanja in inovacij med dele\u017eniki.<\/p>\n Inovacijsko posredni\u0161tvo<\/strong> spodbuja sodelovanje med kmeti, svetovalci, raziskovalci in podjetji pri iskanju inovativnih re\u0161itev za konkretne izzive na kmetijah. Sodelujejo pri koordiniranem zbiranju potreb kmetov po znanju. Nudijo podporo pri oblikovanju in izvajanju projektov evropskega partnerstva za inovacije (EIP) in konzorcijev institucij znanja ter pri prenosu rezultatov iz zaklju\u010denih projektov v prakso. Aktivnosti inovacijskega posredni\u0161tva od leta 2023 izvajajo inovacijski posredniki<\/i><\/a> v okviru Javne slu\u017ebe kmetijskega svetovanja, ki so regijsko razporejeni po vseh osmih kmetijsko-gozdarskih zavodih.<\/p>\n Portal znanja<\/a> je spletna platforma, na kateri so zbrani rezultati raziskav ter razli\u010dna druga gradiva (informacije iz usposabljanj, videoposnetki, poro\u010dila idr.). Namenjen je kmetovalcem, svetovalcem, raziskovalcem in ostalim dele\u017enikom sistema znanja in inovacij, s ciljem izbolj\u0161anja dostopa do informacij in znanja v kmetijstvu.<\/p>\n Trenutno objavljenih 1.418 posameznih gradiv in skupaj 181 raziskav in projektov (april 2026). Ti obsegajo razli\u010dne aplikativne projekte, ciljne raziskovalne programe (CRP), projekte Evropskega partnerstva za inovacije (EIP), programe Obzorje Evropa, LIFE, Interreg, LEADER\/CLLD, pilotne EIP projekte, projekte v okviru Podnebnega sklada, sektorske intervencije ter temeljne raziskovalne projekte, pa tudi rezultate strokovnih nalog javnih slu\u017eb. tako zagotavlja celovit pregled nad \u0161irokim naborom raziskovalnih in razvojnih rezultatov, ki so namenjeni kmetovalcem, svetovalcem, raziskovalcem ter drugim dele\u017enikom sistema AKIS.<\/p>\n Intervencije Strate\u0161kega na\u010drta skupne kmetijske politike 2023\u20132027<\/strong>\u00a0so pomemben steber razvoja sistema AKIS za krepitev sistema AKIS v Sloveniji, saj omogo\u010dajo u\u010dinkovito izmenjavo znanja, spodbujajo inovacije in podpirajo trajnostni razvoj kmetijstva.<\/p>\n V okviru Strate\u0161kega na\u010drta skupne kmetijske politike 2023\u20132027 so znotraj sistema AKIS opredeljene naslednje intervencije:<\/p>\n Intervencija IRP32 podpira organizacijo delavnic, seminarjev in izobra\u017eevalnih programov za kmete in svetovalce s ciljem prenosa znanja in uvajanja inovacij v kmetijsko prakso.<\/p>\n Namen te intervencije je olaj\u0161ati prenos znanja med generacijami kmetov, s poudarkom na ohranjanju tradicionalnih praks ter vklju\u010devanju sodobnih tehnologij in metod v kmetijstvo.<\/p>\n Intervencija spodbuja sodelovanje med kmeti, raziskovalci in drugimi dele\u017eniki pri razvoju in implementaciji inovativnih re\u0161itev za izzive v kmetijstvu.<\/p>\n Cilj te intervencije je vzpostavitev in podpora konzorcijev, ki zdru\u017eujejo razli\u010dne institucije znanja, svetovalce in kmete za pospe\u0161evanje trajnostnih in digitalnih prehodov v kmetijstvu.<\/p>\n Vsebina je v pripravi.<\/em><\/p>\n Projekt modernAKIS je evropski projekt Obzorje Evropa, namenjen izbolj\u0161anju sistema AKIS z uvajanjem inovacij, povezovanjem dele\u017enikov in spodbujanjem trajnostnih kmetijskih praks po vsej Evropi. Iz Slovenije v projektu kot partner sodeluje MKGP.<\/p>\n Kmetovalci so sredi\u0161\u010de sistema\u00a0<\/strong>\u00a0AKIS<\/strong>. Na eni strani \u017eelimo, da se sistem AKIS odziva na dejanske potrebe kmetovalcev in da vklju\u010duje njihove inovativne ideje v proces preizku\u0161anja in testiranja, na drugi strani, da so vklju\u010deni v izmenjavo in prenos znanja.<\/p>\n Javna slu\u017eba kmetijskega svetovanja<\/i><\/a>, katere izvajalka je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ima dolgoletno tradicijo in osrednjo vlogo pri svetovanju in prenosu znanja ter novih praks na kmetijska gospodarstva.<\/p>\n Kmetijsko svetovalna slu\u017eba v Sloveniji nudi naslednje storitve:<\/p>\n JSKS svoje storitve sproti prilagaja potrebam kmetov in razvoju pode\u017eelja.<\/p>\n S kmetijsko proizvodnjo je tesno povezano iskanje ustreznej\u0161ih, novih in optimalnej\u0161ih tehnolo\u0161kih re\u0161itev ter bolj\u0161a koordinacija in prenos znanja v prakso. V okviru posameznega kmetijskega sektorja je to pogoj za zagotavljanje produktivne, tr\u017eno naravnane in hkrati trajnostne ter okolju in ljudem prijazne kmetijske proizvodnje.<\/p>\n MKGP financira 12 javnih slu\u017eb, ki delujejo na podro\u010dju kmetijstva, s \u010dimer se na sistemati\u010den na\u010din zagotavlja razvoj novih tehnologij pridelave in prireje ter prenos\u00a0 novih znanj do kmetijskih svetovalcev in kmetov. Postopki financiranja in koordinacije javnih slu\u017eb (priprava izhodi\u0161\u010d in letnih programov dela) potekajo v okviru Direktorata za kmetijstvo na MKGP ter Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).<\/p>\n Javne slu\u017ebe strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji<\/strong> izvajajo naslednje strokovne naloge: selekcija in \u017elahtnjenje novih sort, introdukcija in ekolo\u0161ka rajonizacija sort kmetijskih rastlin, zagotavljanje izhodi\u0161\u010dnega razmno\u017eevalnega materiala kmetijskih rastlin, preizku\u0161anje tehnologij pridelave in ugotavljanje vrednosti kmetijskih rastlin za predelavo.<\/p>\n Javne slu\u017ebe strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin so organizirane po kmetijskih panogah (poljedelstvo<\/i><\/a>, vrtnarstvo<\/i><\/a>, sadjarstvo<\/i><\/a>, vinogradni\u0161tvo<\/i><\/a>, oljkarstvo<\/i><\/a>) ter hmeljarstvo<\/i><\/a>. Naloge javnih slu\u017eb izvaja \u0161est institucij, in sicer Kmetijski in\u0161titut Slovenije, In\u0161titut za hmeljarstvo in pivovarstvo, Biotehni\u0161ka fakulteta, Znanstveno raziskovalno sredi\u0161\u010de Koper, KGZS – Zavod Nova Gorica ter KGZS – Zavod Maribor, sodeluje pa tudi ve\u010d podizvajalcev.<\/p>\n Ena glavnih nalog strokovnega vodje posamezne javne slu\u017ebe je sodelovanje z Javno slu\u017ebo kmetijskega svetovanja in Javno slu\u017ebo zdravstvenega varstva rastlin, znanstveno-raziskovalnimi ustanovami, univerzami, podjetji, pridelovalci, skupinami in organizacijami pridelovalcev oziroma njihovimi zdru\u017eenji, drugo strokovno javnostjo in nevladnimi organizacijami ter vklju\u010devanje njihovih potreb v programe dela javne slu\u017ebe.<\/p>\n Javna slu\u017eba zdravstvenega varstva rastlin<\/strong><\/i><\/a> (izvaja naloge s podro\u010dja spremljanja, opazovanja in napovedovanja pojava bolezni in \u0161kodljivcev rastlin (prognoza \u0161kodljivih organizmov) in druge strokovne naloge povezane z varstvom rastlin. Javna slu\u017eba skrbi za prenos znanja do pridelovalcev. Vklju\u010dena je tudi v aktivnosti za izvajanje integriranega varstva rastlin (v nadaljnjem besedilu: IVR), ki je bilo razvito za potrebe obvladovanja \u0161kodljivih organizmov, ki naj ne bi bilo odvisno izklju\u010dno od uporabe kemi\u010dnih snovi.<\/p>\n Javna slu\u017eba nalog rastlinske genske <\/strong><\/i><\/a>in Javna slu\u017eba nalog genske banke v \u017eivinoreji<\/strong><\/i><\/a> izvajata zbiranje in evidentiranje avtohtonega genskega materiala za kmetijstvo in prehrano, ocenjevanje in vrednotenje zbranega genskega materiala po mednarodnih deskriptorjih ter njegovo razmno\u017eevanje in trajnostno rabo.<\/p>\n Javna slu\u017eba strokovnih nalog v \u017eivinoreji<\/strong> se ukvarja z vodenjem rodovni\u0161kih knjig in registrov za plemenske in hibridne \u017eivali. Njihove glavne naloge vklju\u010dujejo preverjanje porekla, razmno\u017eevanje plemenskih \u017eivali, merjenje proizvodnih lastnosti ter vzdr\u017eevanje informacijskih sistemov. Opravljajo tudi biolo\u0161ke in genske teste, napovedujejo genetske vrednosti ter objavljajo rezultate. Dodatno nadzorujejo prirejo mleka in mesa, spremljajo proizvodnost \u017eivali ter vodijo evidenco o plemenski \u010dredi. Njihova naloga obsega tudi ozna\u010devanje \u017eivali, izvajanje uradnih preizku\u0161anj, laboratorijske analize ter razvoj in raziskave na podro\u010dju rejskih programov.<\/p>\n Javna veterinarska slu\u017eba<\/strong> zagotavlja najmanj\u0161i obvezni obseg zdravstvenega varstva \u017eivali pred boleznimi \u017eivali. Sem spada sistemati\u010dno spremljanje stanja pri boleznih \u017eivali (diagnosti\u010dne terenske in laboratorijske ter patoanatomske preiskave) in vakcinacija \u017eivali, ki jih vsako leto odredi minister. V okvir najmanj\u0161ega obveznega obsega spadajo tudi od\u0161kodnine za \u017eivali, predmete in surovine, do katerih je upravi\u010den imetnik \u017eivali ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev.<\/p>\n Dr\u017eavna javna slu\u017eba na osu\u0161evalnih in namakalnih sistemih<\/strong><\/i><\/a> izvaja Sklad kmetijskih zemlji\u0161\u010d in gozdov RS. Organizirana je tako, da se izvaja po celotni Sloveniji. Naloge na osu\u0161evalnih in namakalnih sistemih obsegajo zlasti upravljanje in vzdr\u017eevanje osu\u0161evalnih sistemov\u00a0 (kadar se ne prenesejo na lokalno skupnost) ter upravljanje, vzdr\u017eevanje in delovanje dr\u017eavnih namakalnih sistemov ter na\u010drtovanje in izvajanje njihovega upravljanja, ne pa tudi tehnologije kmetijske pridelave oziroma prenos znanja.<\/p>\n Znanstvenoraziskovalna dejavnost se v zadnjih letih krepi. Dr\u017eavna prora\u010dunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost po podro\u010djih raziskav in razvoja\u00a0 ka\u017eejo, da se sredstva za kmetijske vede in veterino v zadnjih letih pove\u010dujejo in so v letu 2024 dosegla 46,4 mio evrov, kar predstavlja 8,5 % dr\u017eavnih prora\u010dunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost (vir podatkov: SURS).<\/p>\n Raziskovalni in\u0161tituti in univerze\u00a0so klju\u010dni akterji, ki prispevajo k ustvarjanju znanja in razvoju inovacij v kmetijstvu ter zagotavljajo nove raziskave za tehnolo\u0161ki napredek ter trajnostno rabo naravnih virov in ohranjanje okolja ter prilagajanja.<\/p>\n Rezultati raziskovalnih projektov pomembno pripomorejo k prilagajanju kmetijske politike, oblikovanju strategij, razvoju novih tehnologij v kmetijstvu v povezavi z varstvom okolja in ohranjanjem kulturne krajine, pridelavi zdrave hrane in varovanju ter za\u0161\u010diti potro\u0161nika, razvoju pode\u017eelja in ve\u010dnamenskosti kmetijstva.<\/p>\n V Sloveniji raziskovalne institucije pokrivajo skoraj vsa podro\u010dja kmetijstva, gozdarstva in \u017eivilstva, mednje pri\u0161tevamo Kmetijski institut Slovenije, Gozdarski in\u0161titut Slovenije, In\u0161titut Jo\u017eef Stefan, Nacionalni in\u0161titut za biologijo, In\u0161titut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Biotehni\u0161ka fakulteta in Veterinarska fakulteta \u2013 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede \u2013 Univerza v Mariboru, Fakulteta za vinogradni\u0161tvo in vinarstvo \u2013 Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije \u2013 Univerza na Primorskem, In\u0161titut za nutricionistiko, Grm Novo mesto \u2013 Center biotehnike in turizma, Biotehni\u0161ki center Naklo, Biotehni\u0161ka \u0161ola Raki\u010dan itd.<\/p>\n MKGP sodeluje na nacionalni ravni pri raziskovalnih dejavnostih v kmetijstvu in gozdarstvu kot sofinancer v aplikativnih, razvojnih in ciljnih raziskovalnih programih (CRP) ministrstva, pristojnega za znanost, in sicer pri raziskovalnih projektih, katerih predlog in izvedba izkazujeta strate\u0161ko pomembnost in uporabnost projekta za razvoj resornih panog in vsebinskih podro\u010dij MKGP. Posebej izpostavljamo\u00a0CRP projekte (ciljni raziskovalni projekti)<\/strong>, ki jih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sofinancira v obsegu od 50 do 70 odstotkov upravi\u010den stro\u0161kov in trajajo od enega do treh let. CRP projekti omogo\u010dajo usmerjeno raziskovanje klju\u010dnih izzivov, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in trajnostni razvoj. MKGP in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost sta od leta 2011 odobrila sredstva za 204 CRP projekte (stanje na april 2026).<\/p>\n Pri sodelovanju in koordiniranju projektov s podro\u010dja kmetijstva v okviru programa Obzorje 2020 in Obzorje Evropa se od leta 2014, ko se je program pri\u010del, ka\u017ee zelo pozitiven trend rasti \u0161tevila projektov.<\/p>\n Rezultati raziskav se v prakso prena\u0161ajo predvsem prek svetovalne slu\u017ebe, demonstracijskih aktivnosti, EIP in CRP projektov ter sodelovanja med raziskovalci, kmeti ter drugimi dele\u017eniki. Pomemben prispevek k hitrej\u0161emu prenosu re\u0161itev v prakso daje\u00a0Portal znanja<\/strong><\/a>, kjer so na enem mestu na voljo rezultati in gradiva raziskovalnih dognanj.<\/p>\n Izobrazbena raven nosilcev in \u010dlanov na slovenskih kmetijskih gospodarstvih se je v obdobju 2000\u20132024 precej izbolj\u0161ala. \u0160e vedno pa ima okoli polovica gospodarjev zgolj prakti\u010dne izku\u0161nje za delo v kmetijstvu. Dele\u017e gospodarjev na kmetijskih gospodarstvih, ki imajo zaklju\u010deno vsaj eno od oblik formalne kmetijske izobrazbe (osnovno ali popolno kmetijsko izobrazba), je v letu 2020 zna\u0161ala 51,5 %, kar je bolje kot zna\u0161a povpre\u010dje v dr\u017eavah \u010dlanicah EU-27 (27,6 %). Vendar pa imajo gospodarji kmetijskih gospodarstev najbolj ugodno izobrazbeno strukturo v nekaterih zahodnih evropskih dr\u017eavah kot so Nizozemska (81,9 %), Nem\u010dija (66,8 %) in Francija (64,8 %), za katerimi Slovenija \u0161e vedno precej zaostaja. (vir podatkov: SURS)<\/p>\n V zadnjih letih opa\u017eamo tudi trend stabilnej\u0161ega \u0161tevila vpisov v srednje in vi\u0161je\u0161olske programe biotehni\u0161kih smeri. Upada pa \u0161tevilo vpisov v univerzitetne programe na podro\u010dju agronomije in \u017eivinoreje.<\/p>\n Resorno ministrstvo za znanost v Sloveniji je Ministrstvo za visoko \u0161olstvo, znanost in inovacije (MVZI). To ministrstvo je pristojno za oblikovanje in izvajanje politik na podro\u010dju znanosti, raziskav in inovacij ter za spodbujanje kakovostnega razvoja visokega \u0161olstva.<\/p>\n Visoko in kakovostno usposobljene strokovne slu\u017ebe in izobra\u017eeni ter povezani kmetovalci so klju\u010d do uspeha v kmetijstvu, zato sodelujemo pri oblikovanju poklicnega in strokovnega izobra\u017eevanja na podro\u010dju kmetijstva. Ve\u010d informacij je na voljo v temi\u00a0Informacije o izobra\u017eevanju na podro\u010dju kmetijstva<\/i><\/a><\/p>\n Za ve\u010d informacij, tudi glede sodelovanja v skupnosti praks, se obrnite na nas:<\/p>\nPodporni mehanizmi sistema AKIS:<\/strong><\/h2>\n
\n
Koordinacijsko telo sistema AKIS<\/strong><\/h3>\n<\/li>\n<\/ul>\n
\n
Inovacijsko podporna mre\u017ea in inovacijski posredniki<\/strong><\/h3>\n<\/li>\n<\/ul>\n
\n
Portal znanja<\/strong><\/h3>\n<\/li>\n<\/ul>\n
\n
Intervencije SKP za ustvarjanje, izmenjavo in prenos znanja in inovacij v kmetijstvu (intervencije AKIS)<\/strong><\/h3>\n<\/li>\n<\/ul>\n
\n
\n
\n
\n
\n
Digitalizacija<\/strong><\/h3>\n<\/li>\n<\/ul>\n
\n
Horizon projekt modernAKIS <\/strong><\/h4>\n<\/li>\n<\/ul>\n
Podsistemi AKIS<\/strong><\/h2>\n
\n
Kmetovalci in njihove organizacije<\/strong><\/h3>\n<\/li>\n<\/ul>\n
\n
Kmetijsko svetovanje<\/strong><\/h3>\n<\/li>\n<\/ul>\n
\n
\n
Javne slu\u017ebe strokovnih nalog<\/strong><\/h3>\n<\/li>\n<\/ul>\n
\n
Znanstvenoraziskovalna dejavnost<\/strong><\/h3>\n<\/li>\n<\/ul>\n
\n
Kmetijsko \u0161olstvo<\/strong><\/h3>\n<\/li>\n<\/ul>\n
Kontakt in sodelovanje<\/strong><\/h2>\n