Okolje, biodiverziteta in podnebne spremembe

Ogroženost gozda zaradi podnebnih sprememb (usposabljanje, 2021)

Naziv aktivnosti: Usposabljanja na področju gozdarstva za varno delo v gozdu iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 za leto 2021

Naziv ukrepa: Ukrep prenos znanja in dejavnosti informiranja

Naročnik javnega naročila je MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO (št. javnega naročila 430-41/2021, št. pogodbe 2330-21-000104)

Izvajalec usposabljanj: Zavod za gozdove Slovenije, 2021

Ključne besede: varno delo v gozdu, gozdarstvo, PRP 2014-2020

Predlog dvostopenjskega ukrepa VTR - predstavitveni plakat

Tematika projekta: trajnostno upravljanje s kmetijskimi zemljišči
Obdobje trajanja projekta: 18. 10. 2019 – 31. 1. 2021

Plakat je bil predstavljen na Posvetu JSKS in dogodku EIP 2022.

Februarja 2022 je bil z 11. spremembo Programa razvoja podeželja 2014–2020 (tudi uradno potrjen predlog dvostopenjskega ukrepa za varstvo vlažnih ekstenzivnih travnikov (s kratico: VTR), ki se začne izvajati z letom 2022.

Datum plakata: november 2021

Ključne besede: kosec, KOPOP, habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, zeleni prehod

Pridelava semena poljščin in krmnih rastlin

Obdelovalnih zemljišč, primernih za pridelavo hrane, ni v neomejenih količinah in jih je vsako leto manj. V prihodnje bo eden glavnih bioloških in ekonomskih izzivov zagotoviti zadostno pridelavo hrane za povečano število prebivalstva. Rastline so sistemi, ki omogočajo življenje na Zemlji. So primarni izvor energije, osnovni element prehrane in gradbeni elementi celic za mnoge druge žive organizme. Hrana je osnovni predpogoj, da človek obdrži svoj obstoj v času in prostoru, zato je nujno potrebno, da se vse bolj ravnamo po zakonitostih narave. V tem pogledu je pomen kmetijske pridelave in pridelave semena izjemno velik. Kar 95 % hrane se pridela iz rastlin, ki se razmnožujejo s semenom (Milošević, 2011).

Pridelava semena ima v svetu tudi velik ekonomski pomen. Letna vrednost semenske pridelave se ocenjuje na 32 milijard USD (27 milijard EUR). Največje izvoznice pa so Nizozemska, ZDA, Francija in Nemčija. Pridelava semena zaposluje tudi druge dejavnosti, kot so transport, kemijska industrija, proizvodnja embalaže, tiskarstvo in druge. Semenarstvo kot dejavnost obsega pridelavo semena, dodelavo in trženje.

Osnovna definicija semenarstva je: »Semenarstvo je del kmetijske znanosti, stroke in proizvodnje, ki na organiziran način zagotavlja množično razmnoževanje semena kmetijskih rastlin in ob tem maksimalno ohranja sortno čistost in kakovost semena« (Miloševič, 2011).

Namen semenarstva je zagotavljanje zadostnih količin zdravega in kakovostnega semena preverjenih/preizkušenih sort, ki dajejo velike in kakovostne pridelke. Ob vpisu nove sorte v sortno listo je semena malo in še ni namenjeno trženju, ampak za nadaljnje razmnoževanje. Cilj žlahtniteljev in semenarjev pa je, da so dobre sorte čim prej na voljo pridelovalcem. S ciljnim trženjem in širjenjem sorte je treba semena razmnožiti v zadostnih količinah za
pridelavo.

Ključne besede:

rastlinska pridelava; poljedelstvo, zelenjadarstvo; okolje, biodiverziteta in podnebne spremembe; priročnik; žita, pšenica, pira, ječmen, tritikala, rž, oves, ajda, proso, koruza, krompir, stročnice, grah, soja, krmne metuljnice, trave, detelja, lucerna, ljuljka, buča golica, M1 Prenos znanja in dejavnosti informiranja; Program razvoja podeželja 2014–2020; avtor Darko Vernik, recenzija dr. Darja Kocjan Ačko

Pridelava semena zelenjadnic

Lokalna biotska raznovrstnost na poljih in njivah je pomembna za upravljanje krajine, ker zahteva manj kemičnega vnosa, tako pridelana hrana je okusnejša in raznovrstnejša. Ohranjanje in razvoj sort, ki so prilagojene lokalnim razmeram, je izrednega pomena pri vzdrževanju in povečevanju samooskrbe, še predvsem glede na trenutne razmere na trgu s semeni ter nepredvidljive podnebne spremembe.

Semenarstvo je ena izmed pomembnejših kmetijskih dejavnosti. Predstavlja temelj uspešne in gospodarne tržne pridelave hrane in krme ter se navezuje na ustvarjanje novih sort, prenos znanja in izobraževanja ter tudi vzdrževanja biotske pestrosti, ki je ključnega pomena za prilagajanje na podnebne spremembe. Tako slovenski zasebni žlahtnitelji kot žlahtnitelji v okviru javnih žlahtniteljskih programov pri svojem delu uporabljajo tudi genski material iz Slovenske rastlinske genske banke, pri čemer zasledujejo svoje žlahtniteljske cilje oziroma poslovne interese.

V Sloveniji se v okviru programov Skupne kmetijske politike zagotavljajo podpore za pridelavo semenskega materiala slovenskih lokalnih sort, ogroženih zaradi genske erozije, ter za uporabo teh sort na slovenskih kmetijah. Uvedene so bile tudi podpore za ekološko semenarstvo, do katere so upravičeni pridelovalci, ki se ukvarjajo z ekološko semensko pridelavo. Pridelovalci semena lahko kandidirajo še na ostale podpore, kot so investicije v infrastrukturo in opremo za dodelavo semena ali krepitev sodelovanja v semenarskih verigah.

Ključne besede:

rastlinska pridelava; zelenjadarstvo; poljedelstvo; okolje, biodiverziteta in podnebne spremembe; priročnik; avtor dr. Marija Gregori, dr. Maja Kolar; recenzija dr. Darja Kocjan Ačko, Darko Vernik; ukrep M1 Prenos znanja in dejavnosti informiranja; 2021, Program razvoja podeželja 2014–2020

Prispevek ukrepa KOPOP k blaženju podnebnih sprememb

Predavanje, ki je bilo izvedeno v okviru predhodnega usposabljanja za vstop v ukrep M10 KOPOP 2021.

Usposabljanje je bilo izvedeno v okviru ukrepa M1 Prenos znanja in informiranja

Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije (KIS)

Ohranjanje narave v povezavi z ukrepom KOPOP

Predstavitev ohranjanja narave v povezavi z ukrepom KOPOP v okviru predhodnega usposabljanja za vstop v ukrep M 10 KOPOP.

Izvajalka: Mateja Žvikart, ZVNRS, 2021

M1 Prenos znanja in informiranja

Varovanje voda in ukrep KOPOP

Predavanje, ki je bilo izvedeno v okviru predhodnega usposabljanja za vstop v ukrep M10 KOPOP 2021.

Usposabljanje je bilo izvedeno v okviru ukrepa M1 Prenos znanja in informiranja.

Urška Bremec, Direkcija Republike Slovenije za vode - Oddelek za varstvo in rabo voda
Dr. Tanja Mohorko, Ministrstvo za okolje in prostor - Varstvo in raba voda ter javne službe

Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila za obdobje 2015-2020 - predhodno usposabljanje KOPOP 2021

Predavanje, ki je bilo izvedeno v okviru ukrepa M1: predhodno usposabljanje 2021 za vstop v ukrep M10 KOPOP.

Jana Paulin, MKGP

Odvzem vzorcev tal za kemijsko analizo

Predavanje, ki je bilo izvedeno v okviru M1: predhodno usposabljanje za vstop v ukrep M10 KOPOP 2021.

Janez Sušin, Kmetijski institut Slovenije (KIS)

Prispevek ukrepa KOPOP k blaženju podnebnih sprememb v okviru usposabljanja KOPOP - 2020 (ppt -> pdf)

Predstavitev Prispevka ukrepa KOPOP k blaženju podnebnih sprememb v okviru usposabljanja KOPOP.

Predavanje je bilo izvedeno v okviru ukrepa M1 Prenos znanja in informiranja za upravičence iz naslova ukrepa M10 KOPOP.

Avtor: Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije, 2020