Namen raziskave:
Zaradi vse večjega prehajanja poljedelskih, vrtnarskih, sadjarskih, vinogradniških in hmeljarskih kmetij na okolju prijaznejša organska gnojila se povečuje tudi povpraševanje po teh gnojilih, ki jih moramo pretežno uvažati kljub velikim viškom živinskih gnojil v Sloveniji. Zaradi tega je glavni namen projekta prikazati, kako je možno s pametnimi pristopi povezati obe zvrsti kmetijskih gospodarstev na način, da bodo imeli od tega oboji čim večjo korist.
Cilj raziskave:
Glavni cilj projekta je pomagati kmetom pri zmanjševanju obremenitev na površinske in podzemne vode v neposredni kmetijski proizvodnji, bodisi da gre za živinorejsko proizvodnjo ali poljedelstvo, zelenjadarstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo ali hmeljarstvo. Kmetijska gospodarstva bomo uvedli v sodobne prakse pridelave kmetijskih pridelkov, pri katerih kljub izrazito manjšemu vplivu na okolje količina in kakovost pridelka nista zmanjšana, kmetijskim gospodarstvom pa lahko pomenijo tudi vir dodatnega dohodka v obliki prodaje viškov dušika. Bolj strokovno ravnanje z živinskimi gnojili ter njihova različna aplikacija se bo raziskovala na različnih pilotnih območjih, tam
Rezultati:
Eden izmed ključnih ciljev projekta je bil razviti prakse, ki kljub manjšemu vplivu na okolje ohranjajo količino in kakovost pridelkov. Posebna pozornost je bila namenjena spremljanju izpiranja nitratov iz kmetijskih tal z uporabo malih lizimetrov. Ti so omogočili natančno merjenje količine nitratov v izcednih vodah, kar je pripomoglo k boljšemu razumevanju vpliva kmetijskih dejavnosti na onesnaževanje voda.
Pomemben dosežek projekta je bila tudi izdelava organskih peletov iz trdne faze svinjske gnojevke. Ta inovacija ne le zmanjšuje negativne vplive na okolje, ampak kmetom ponuja tudi možnost dodatnega zaslužka. Poleg tega je bil razvit prototip pokrova za lagune gnojevke, ki zmanjšuje uhajanje toplogrednih plinov, preprečuje redčenje gnojevke z meteorno vodo in omogoča zajem bioplina.
Projekt poudarja pomen izobraževanja in ozaveščanja kmetovalcev o dobrih praksah varovanja voda. Z vključitvijo širokega spektra partnerjev je bil dosežen uspešen prenos znanja iz raziskovalnih institucij na kmetijska gospodarstva. S svojimi rezultati je projekt EIP VODE pomembno prispeval k izboljšanju kakovosti voda v Sloveniji in spodbudil razvoj trajnostne kmetijske pridelave, s čimer je podprl cilje evropske Okvirne vodne direktive ter slovenski Načrt upravljanja z vodami.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Anja Koroša
- Institucija: Geološki zavod Slovenije
- Naslov institucije: Dimičeva ulica 14
- E-naslov institucije:
- Kontakt osebe vodilnega partnerja: 01/ 2809-817
Ostali projektni partnerji:
• GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma
• Kmetijski inštitut Slovenije
• Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
• Farme Ihan KPM d.o.o.
• Kmetijsko gospodarstvo Slemenjak
• Kmetijsko gospodarstvo Rančigaj
• Kmetijsko gospodarstvo Vrabec
• Kmetijsko gospodarstvo Zatler
