Zmanjšanja sušnega stresa in povečanja rodovitnosti tal z uvajanjem ohranitvene (konzervacijske) obdelave tal v trajnostno poljedelstvo (CRP projekt-V4-1815)

Namen in cilji raziskave:

Kmetijska pridelava na prostem je odvisna od vremena in vpliva klimatskih sprememb. Kmetijska tla (njive, travinje) so marsikje v Sloveniji neprimerno oskrbovana in obdelana zaradi uporabe težke mehanizacije in ozkega kolobarja ter slabe strukture. Kmetijske rastline, ki rastejo na tleh s slabo kondicijo, so manj odporne in bolj podvržene vplivu podnebnih sprememb (vročinski stres, bolezni, odpornost …). Kmetijska tla s prevladujočo proizvodno funkcijo ob pravilni oskrbi omogočajo blaženje podnebnih sprememb preko vezave ogljika v organsko snov v tla, kar je ena od pomembnih postavk nove evropske podnebno raziskovalne politike.

V Sloveniji travinje predstavlja približno 60 % kmetijskih površin, oziroma zelo približno 15 % ozemlja Slovenije. Na splošno je znano, da travinje predstavlja velik potencial za vezavo C v tleh, kar pomeni velik potencial za zmanjševanje vsebnosti toplogrednega CO2 v atmosferi. Proces vezave ogljika je odvisen od pedoklimatskih dejavnikov, veliko pa lahko prispevamo z ustreznim gospodarjenjem s tlemi (obremenitve pašnikov, kolobar, gnojenje itd.). Po drugi strani pa potencialno to pomeni več organske snovi v tleh in s tem izboljšanje fizikalno kemijskih lastnosti tal, ki poleg splošnega dviga rodovitnosti tal med drugim vodijo tudi k zmanjševanju sušnega stresa za rastline. V znanstvenih krogih obstajajo različni, včasih tudi nasprotujoči si pogledi na vplive gospodarjenja na travinju na vezavo C v tleh in tudi s tem povezanimi vplivi na zmanjševanje negativnih klimatskih sprememb.

Pravilna priprava tal brez oranja pomembno prispeva k izpustom toplogrednih plinov, prav tako pa vpliva tudi na biološke, kemične in fizikalne lastnosti tal. Nasprotno se zaradi oranja v ozračje sproščajo dodatne količine CO2, nastale v procesu povečane mikrobiološke razgradnje organske snovi (humusa), njena vsebnost pa se brez dodajanja organskih gnojil in vračanja rastlinskih ostankov na mnogih slovenskih njivah – zlasti poljedelskih – že desetletja manjša.

Ustrezno gnojenje praviloma tudi poveča vsebnost ogljika v organski snovi tal. Zaradi splošnega zmanjševanja ogljikovega odtisa kmetijske pridelave bi morali čim več mineralnih gnojil nadomestiti z živinskimi. Pri uporabi slednjih pa maksimalno zmanjšati emisije dušika v okolje. V Sloveniji iz hlevov, gnojišč in pri gnojenju z živinskimi gnojili v zrak izgubimo približno 13.500 t dušika letno. Možnosti za zmanjšanje izgub so torej precejšne.

S pregledom najnovejših tujih in domačih praks ter s serijo dolgoletnih poskusov v več pedoklimatskih območjih bodo za slovenske razmere proučene najbolj perspektivne, trajnostne in stroškovno učinkovite prakse ter orodja pri gospodarjenju z njivami in travinjem, ki bi lahko spodbudile in zagotovile večje skladiščenje ogljika v tleh, kar bo prispevalo k blaženju podnebnih sprememb.

Cilji:

analizirati dosegljivo svetovno znanje iz področja vpliva gospodarjenja na vezavo C na travinju in v poljedelstvu,
raziskati vplive gospodarjenja na travinju na vezavo C na travinju v naših rastnih razmerah,
ugotoviti povezave med botanično sestavo ruše, globino koreninskih sistemov in vsebnostjo C v različnih globinah tal,
skozi kritičen presek literature in analizo lastnih znanstvenih rezultatov pripraviti skupek priporočil za gospodarjenje na travinju, ki bodo dajali možnost ohranjanja in/ali povečanja vezave C v tleh, obenem pa ne bodo povzročali prekomernih obremenitev okolja z emisijami toplogrednih plinov in drugih polutantov.
priporočila na različne načine razširiti v laično in strokovno javnost.

Rezultati:

Projekt V4-1815 je bil usmerjen v zmanjšanje sušnega stresa in povečanje rodovitnosti tal z uvajanjem ohranitvene obdelave tal v trajnostno kmetijstvo. Rezultati večletnih poljskih poskusov so pokazali, da prakse, kot so uporaba hlevskega gnoja, zaoravanje rastlinskih ostankov in zmanjšana obdelava tal, prispevajo k povečanju vsebnosti organskega ogljika v tleh ter izboljšujejo njihovo sposobnost zadrževanja vode. Ohranitvena obdelava je zmanjšala emisije CO₂ in povečala stabilnost talnih agregatov. Analize so potrdile, da spremenjeni načini obdelave tal ne zmanjšujejo pridelkov, hkrati pa prispevajo k dolgoročni trajnosti kmetijstva. Kombinirana raba travinja (pašno-kosna) se je izkazala kot optimalna za biotsko raznovrstnost in sekvestracijo ogljika. Rezultati so pomembni za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam ter so uporabni za svetovalne službe, kmete in kmetijske odločevalce.

Ključne besede : ohranitvena obdelava tal, kolobar, organska snov, travinje, gospodarjenje, vezava ogljika

Kontakt vodilnega partnerja:

Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: prof. dr. Denis Stajnko
Institucija: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biostistemske vede
Naslov institucije: Pivola 10, 2311 Hoče
E-naslov institucije:
E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: