Namen in cilji raziskave:
Sodobna tehnologija je ključ do odpornega in na podnebje prilagojenega kmetijstva. Z uvajanjem informacijskih tehnologij v kmetijstvo pripomoremo, da je to
bolj odporno na vplive podnebnih sprememb. Namen naloge je ugotoviti primernost tehnologije interneta stvari (ang. Internet of Things) za uporabo v kmetijstvu in določiti njen potencial za kmetijstvo. Tehnologija interneta stvari (IoT) gotovo tehnologija prihodnosti. Ekosistem IoT sestavljajo na internetu temelječe pametne naprave, ki imajo vgrajene procesorje, senzorje in komunikacijsko strojno opremo, ki zbira, pošilja in obdeluje zbrane podatke. Naprave IoT delijo podatke, pridobljene iz senzorjev, s prehodom IoT, preko katerega se podatki pošljejo v oblak ali pa se analizirajo in obdelujejo lokalno. Pripomogla bo k ublažitvi vpliva spremenjenih podnebnih sprememb na kmetijstvo in vpliva kmetijstva na podnebne spremembe. Z uvedbo te tehnologije se bo optimiziralo procese v kmetijstvu, kar bo pomenilo neposreden vpliv na količino in kakovost pridelane hrane ter sprejemljiv vpliv na okolje.
Digitalizacija kmetijstva⎯uvedba tehnologije IoT⎯bo neposredno vplivala na vse specifične cilje (SO) skupne kmetijske politike (SKP, še posebej pa na SO2 (krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji), SO4 (prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji), SO5 (spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak).
Za dosego cilja prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam je potrebno uporabiti tudi sodobne tehnologije, ki omogočajo kmetu ali skupini kmetov, da pridobi ključne osnovne podatke (npr. o temperaturi, vlagi, …) s katerimi lahko uspešno izvaja agrotehnične ukrepe na svojih površinah s katerimi se prilagaja na podnebne spremembe.
Cilji:
- Ugotoviti primernost IOT – (internet of things)
- Ugotoviti pogoje za razvoj na IOT zasnovanih rešitvah
- Izzivi uvajanja IOT v kmetijstvu
- Določiti potencial uporabe IOT tehnologije v kmetijstvu
- Določiti in opisati primernost ključnih tehnologij
- Določiti zahteve v povezavi s ključnimi tehnologijami
- Določiti predvideni učinki uvedbe novih tehnologij
- Določiti vpetost teh tehnologij v skupno kmetijsko politiko
Rezultati:
Glede na navedene podatke je smiselno prve primerne tehnološke rešitve implementirati najprej na kmetijska gospodarstva večja od 20 hektarov in z večjim
številom glav živine. Za kmetije teh velikosti so bolj primerne rešitve, ki so že preizkušene v drugih državah in sprejete na ravni EU. Predpostaviti je mogoče, da so
izzivi teh kmetijskih gospodarstev bolj podobni izzivom v drugih državah EU. Predpostaviti je tudi mogoče, da je nove tehnologije, zaradi ekonomije količin in obsega, lažje uvajati na večjih kmetijah.
Iz podrobne analize področja interneta stvari smo prišli do zaključka, da je najboljša kombinacija, ki jo predlagamo glede na današnje stanje tehnologij,
kombinacija tehnologij LPWAN in 4G/5G. Prve bi uporabili v segmentu senzorjev in dostopnih točk in druge za povezljivost oziroma do oblačnih storitev/aplikacij.
Tehnologija IoT ponuja rešitve, ki lahko omilijo ali odpravijo učinke ekstremnih vremenskih pojavov (suša, vročinski stres, neurja s točo in pozebe). Te so npr.:
(1) spremljanje vremena (lastne vremenske postaje; tudi povezava s podatki merilnih postaj ARSO),
(2) uvedba pametnih namakalnih sistemov (merjenje vlage, temperature),
(3) merjenje kakovosti prsti (merjenje vsebnosti elementov, kot so fosfor, kalij, dušik in drugih, merjenje kislosti prsti).
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: mag. Vesna Prodnik
- Institucija: VAFER, d.o.o.
- Naslov institucije: Trg republike 3, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije:
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Naročniki:
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ministrstvo za okolje in prostor
