Namen in cilji raziskave:
V Sloveniji je bilo do sedaj izvedena zgolj peščica raziskav na področju uspešnosti in učinkovitosti prenosa znanja, vključno s področjem varstva okolja in narave. Na področju odločanja kmetov o vstopu v kmetijsko-okoljske ukrepe te raziskave kažejo, da je svetovalna podpora in mnenje kmetijskih svetovalcev eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na vstop kmetov v ukrepe. Vendar med deležniki in kmeti v Sloveniji obstaja precejšnje nezadovoljstvo z obstoječim sistemom prenosa znanja.
Namen projekta je bil izboljšati rezultatsko usmerjenost in kakovost spremljanja in vrednotenja ukrepov kmetijske politike, ki spodbujajo prenos znanja na področju varstva okolja in narave v kmetijstvu. S celovito analizo smo želeli preizkusiti uspešnost in stroškovno učinkovitost novih pristopov prenosa znanja o vsebinah s področja varovanja narave in okolja v kmetijstvu, ter vzpostaviti sistem kazalnikov in metodologije vrednotenja ukrepov kmetijske politike.
Rezultati:
Pripravljen je bil celovit sistem kazalnikov za spremljanje izložkov, rezultatov in vplivov ukrepov prenosa znanja v kmetijstvu, pri čemer je bil sistem spremljanja ukrepov pilotno preizkušen. Na dveh primerih je bila preizkušena in prikazana tudi uporaba novih in poglobljenih eksperimentalnih metod vrednotenja ukrepov prenosa znanja v kmetijstvu, ki omogočajo robustno kvantifikacijo vzročno-posledičnih povezav med intervencijami in njihovimi učinki.
V okviru projekta je bilo z izvedbo naključno nadzorovanega poskusa empirično dokazano, da se s prenosom znanja v obliki participativnih delavnic poveča usposobljenost kmetov in njihova pripravljenost za uvedbo podnebju prijaznih praks. Pomemben del prenosa znanja je tudi informiranje kmetov o prostovoljnih ukrepih kmetijsko-okoljske politike (KOPOP, EK in SOPO), kjer se priporoča, da se v prihodnje izvede več raziskav o učinkovitosti različnih načinov informiranja (npr. tiskana gradiva, osebna vabila po pošti in informativna predavanja) ter o strategijah komuniciranja, ki se uporabljajo pri predstavljanju ukrepov.
S pomočjo naključno nadzorovanega poskusa je bilo v projektu pokazano, da osebno naslovljene informacije (v našem primeru opis novega ukrepa, poslan po pošti) pozitivno vplivajo na odločanje kmetov za vpis v nove ukrepe za ohranjanje biotske pestrosti. Prav tako je bilo ugotovljeno, da na odločanje kmetov ne vpliva način predstavitve učinkov ukrepa, bodisi v pozitivni (koristi) ali negativni (izguba) obliki.
ključne besede: sistem prenosa znanja in informacij v kmetijstvu, AKIS, kmetijsko okoljski ukrepi, spremljanje in vrednotenje, naključni nadzorovani poskus
Partnerji projekta:
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Javna služba za kmetijsko svetovanje
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko
- Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
