Namen in cilji raziskave:

S projektom se želi prispevati k boljšemu razumevanju vpliva podnebnih sprememb in širjenja bolezni na pridelavo, kemijsko sestavo ter sestavo aromatičnih spojin v grozdju in vinu, kakor tudi na kakovost vina. Podane naj bi bile smernice za prilagojeno in izboljšano pridelavo grozdja in vina v spreminjajočih se razmerah. S tem bi se prispevalo k višji kakovosti slovenskih vin ter k večji prepoznavnosti kakovostnih razredov in geografskih označb slovenskih vin.

Podnebne spremembe, izražene z naraščanjem povprečne letne temperature, pomanjkanjem padavin, večjo osončenostjo in pojavom ekstremnih vremenskih razmer, so se že odrazile v spremenjeni kemijski in aromatski sestavi mošta in vina ter posledično v njegovi kakovosti. Zaradi tega je bilo narekovano izvajanje vinogradniških in enoloških ukrepov, prilagojenih novim podnebnim razmeram ter zahtevam in potrebam trga. Za izbiro in prilagajanje teh ukrepov je bilo nujno spremljanje agrometeoroloških podatkov v vinorodnih deželah v različnih časovnih intervalih in vrednotenje odziva vinske trte skozi čas, glede na dozorevanje in sestavo mošta ter vina.

Slovenska vina so bila na domačem, še posebej pa na regionalnem in globalnem trgu, soočena z močno konkurenco. K temu je bilo prispevano z veliko ponudbo tujih, cenovno ugodnih vin ter s predvidenim pomanjkljivim poznavanjem slovenskih potrošnikov glede razvrščanja vin po kakovostnih razredih in pomena označevanja geografskega porekla vin.

Cilji:

  • Analiza vpliva podnebnih sprememb v najmanj 10 letnem obdobju na dozorevanje grozdja in kemijske lastnosti vina ter na njegovo kakovost v vseh treh vinorodnih deželah Slovenije (Primorska, Podravje, Posavje);
  • Analiza stanja in predlogi sprememb ter ukrepov v obliki smernic za izboljšave tehnoloških parametrov pri pridelavi grozdja in vina zaradi klimatskih sprememb in pojava bolezni vinske trte;
  • Izvedba analize slovenskega trga in profil slovenskega porabnika vina;
  • Ovrednotenje ustreznosti obstoječega sistema kakovostnih razredov slovenskih vin glede na spreminjajoče se razmere na trgu vina ter sistema geografskih označb vina z vidika primernosti za namen promocije slovenskih vin z višjo dodano vrednostjo;
  • Priprava predloga sprememb kakovostnih parametrov pridelanega vina različnih kakovostnih razredov oz. geografskih označb za namen predvidene  posodobitve nacionalne vinske zakonodaje.

Rezultati:

Rezultati projekta so neposredno uporabni za vinogradnike in vinarje ter strokovno in splošno javnost ter javno upravo, z namenom posodobitve obstoječe zakonodaje. Podane smernice za zmanjšanje pridelovalnih stroškov in povečanju konkurenčnosti slovenskih vin bodo prispevale k razvoju trajnostne oblike vinogradništva, zmanjševanju negativnega vpliva pridelave grozdja na okolje ter ohranitev kulturne krajine.

Tekom projekta je bila izvedena analiza porabnikov in proizvajalcev vina v Sloveniji, za namene promocije slovenskih vin z višjo dodano vrednostjo in analize ustreznosti obstoječega slovenskega sistema razvrščanja vina v kakovostne razrede glede na spreminjajoče se razmere na prodajnih trgih doma in v izvozu.

Oblikovana so bila priporočila za prilagoditve v načinu pridelave grozdja, kot so uporaba novih tehnik za zmanjševanje sušnega stresa, izbira odpornejših sort vinske trte ter uvedba inovativnih metod zaščite vinogradov. Ovrednotena je bila ustreznosti obstoječega sistema kakovostnih razredov in geografskih označb slovenskih vin glede na razmere na trgu ter  podana so bila priporočila za spremembo mejnih vrednosti nekaterih fizikalno-kemijskih parametrov posameznih kakovostnih razredov vin glede na vinorodne dežele. Predlagani so bili tudi enološki postopki, s katerimi bi bilo omogočeno ohranjanje specifičnih stilov vina, kljub spremenjenim kemijsko-fizikalnim lastnostim, ki so bile povzročene s podnebnimi spremembami.

Z namenom krepitve prepoznavnosti in dodane vrednosti slovenskih vin so bile predlagane izboljšave sistema označevanja, v katerega bi bile vključene jasnejše informacije o izvoru, kakovosti in trajnostnih praksah pridelave. S temi spremembami bi bila slovenskemu vinu omogočena večja vidnost in ugled tako na domačem kot na mednarodnem trgu, s posebnim poudarkom na avtentičnosti, tradiciji in trajnostnem pristopu.

ključne besede: Trajnostno vinogradništvo, trsni izbor, vinogradniška tehnologija, stili vin, vinarska tehnologija, geografsko poreklo, vrhunsko vino, rastišče, vinogradniške lege, dozorevanje grozdja, prodajne poti za vino, preference kupcev

Kontakt vodilnega partnerja:

  • Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Franc Čuš
  • Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
  • Naslov institucije: Hacquetova ulica 17
  • E-naslov institucije: /
  • E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:

 

Projektni partnerji:

  • Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj

Gradivo: