Namen in cilji raziskave:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že vrsto let prejema pobude družinskih kmetij, s katerimi izpostavljajo pomanjkanje kmetijskih zemljišč za njihov obstoj in razvoj. Ta problem izpostavljajo tako predstavniki sindikatov, mladih kmetov, združenj in drugih organizacij.
Namen raziskave je bil pripraviti izhodišča in podlage za spremembo Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Zakona o kmetijskih zemljiščih.
Podrobnejši cilji:
- analizirati dosedanje upravljanje s kmetijskimi zemljišči v lasti RS, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (analizirati prednosti in slabosti obstoječega sistema ureditve področja zakupa kmetijskih zemljišč);
- na podlagi analiz poiskati model prednostnega vrstnega reda za zakup kmetijskih zemljišč s katerimi upravlja SKZG RS;
- opredeliti smiselnost uvedbe zemljiške kapice (maksimalna površina zemljišč s katerimi upravlja SKZG RS) pri zakupu na posameznega zakupnika;
- analizirati možnost prerazporeditve zakupa kmetijskih zemljišč z velikih zakupnikov (tistih, ki imajo v zakupu npr. več kot 100 ha kmetijskih zemljišč v lasti RS) na družinske kmetije;
- analizirati vpliv morebitne prerazporeditve zakupa kmetijskih zemljišč na skupno kmetijsko proizvodnjo in prehransko verigo;
- predlagati več scenarijev oziroma možnih rešitev za izboljšanje upravljanja s kmetijskimi zemljišči, ki so v lasti Republike Slovenije;
- pripraviti strokovno podlago, ki vsebuje analizo dosedanjega upravljanja s kmetijskimi zemljišči, ki so v lasti RS, prednosti in slabosti dosedanjega sistema zakupa teh zemljišč ter predloge sistemskih rešitev na področju zakupa kmetijskih zemljišč, ki so v lasti RS;
- podati predloge za prerazporeditev zakupa kmetijskih zemljišč, ki so v lasti RS, z ovrednotenjem predlagane prerazporeditve na skupno kmetijsko proizvodnjo in na prehransko verigo.
V okviru zastavljene ga projekta smo poskušali odgovoriti na sledeča raziskovalna vprašanja:
- Kakšne so obstoječe prakse in modeli upravljanja s kmetijskimi zemljišči v Sloveniji in primerljivih evropskih državah?
- Kakšen je vpliv in učinkovitost ukrepov omejevanja in prerazporejanje zakupa kmetijskih zemljišč na skupno kmetijsko proizvodnjo in prehransko verigo?
- Kakšni bi bili možni scenariji preoblikovanja sistema zakupa kmetijskih zemljišč v državni lasti?
Rezultati:
Rezultati kažejo, da spremembe, ki jih predlagajo različne skupine zainteresiranih akterjev, ne omogočajo tega. Zato je ključno, da se na ravni države sprejme jasne agrarno-politične cilje, ki naj jih zasleduje kmetijska zemljiška politika in znotraj tega je potem moč izvajati tudi bolj specifične strategije in aktivnosti. Že analize ekstremnih scenarijev prerazporejanja (prerazporeditev njivskih površin tistih, ki imajo več kot 100 ha v najemu) so pokazale, da pri zasledovanju cilja prehranske varnosti na državni ravni ne obstajajo utemeljeni agrarno-ekonomski učinki, ki bi lahko bili razlog za uvedbo omejevanja velikosti zakupov in s tem prerazporejanja zakupljenih zemljišč med različnimi kmetijskim gospodarstvi ali skupinami kmetijskih gospodarstev. Ravno tako tudi očitnih učinkov prerazporejanja na širše cilje razvoja podeželja ni pričakovati, ker je večina zemljišč, ki bi bila lahko predmet takega ukrepanja, na območjih značilnih podeželskih območij, ki ne izkazujejo večjih razvojnih težav.
S stališča pripravljavcev ocenjujemo, da ima največji strukturno razvojni potencial že do sedaj zagovarjano sledenje modelu podpore razvojno sposobnim kmetijskim gospodarstvom, ki so steber zagotavljanja prehranske varnosti, na eni strani in ustrezno oblikovana podpora ostalim kmetijskim gospodarstvom, katerih primerni pridelovani cilji niso samo pridelava hrane, temveč tudi zagotavljanje ostalih razvojnih ciljev kmetijstva (poseljenost podeželja, ohranjanje kulturne krajine, zagotavljanje neproizvodnih ekosistemskih storitev in razvoj podeželja).
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Andrej Udovč
- Institucija: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- Naslov institucije: Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije:
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Ostali projektni partnerji:
- Kmetijski inštitut Slovenije
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Povezave:
Gradiva, ki so nastala tekom projekta:
