Namen in cilji raziskave:
Namen projekta je s celovitim pristopom ugotoviti, kakšno je tveganje za vnos virusa afriške prašičje kuge (APK) v reje prašičev, pripraviti načrt biovarnostnih ukrepov za komercialne in nekomercialne reje/farme ter za reje prašičev na prostem in z rezultati seznaniti rejce.
Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen, za katero so dovzetni samo prašiči, tako divji kot domači, bolezen pa ni nevarna za človeka. APK povzroča velike ekonomsko-socialne pretrese in veliko gospodarsko škodo. Ob izbruhu bolezni pride do poginov prašičev, prizadeto je tudi trgovanje z živimi prašiči, s prašičjim mesom in mesnimi proizvodi.
Prvi cilj je bil ugotoviti, kakšno je realno stanje v slovenskih rejah prašičev pri izvajanju biovarnostnih ukrepov. Drugi cilj projekta je bil na podlagi rezultatov vprašalnika ugotoviti, kje se v naših rejah pri posameznih kategorijah rej najpogosteje pojavljajo pomanjkljivi biovarnostni ukrepi in kjer je največje tveganje za vnos povzročitelja. Tretji cilj pa je bil pripraviti predloge načrtov biovarnostnih ukrepov za različne kategorije rej, kar bo v pomoč tako rejcem pri uvedbi biovarnostnih ukrepov in posledično preprečevanju vnosa virusa APK, kot tudi pristojnim službam pri kontroli izvajanja biovarnostnih ukrepov.
Rezultati:
Rezultati projekta so jasno pokazali, da so tako zunanji kot notranji biovarnostni ukrepi pomanjkljivo izvajani. Na podlagi rezultatov gostote divjih prašičev je bil pridobljen vpogled v to, katere statistične regije Slovenije so najbolj rizične glede možnosti prenosa virusa APK iz divjih na domače prašiče. Glede na pridobljene rezultate so rejci bili opozorjeni in podučeni o tem, kako biovarnostne ukrepe uvesti v svoje reje prašičev. S pridobitvijo rezultatov izvajanja biovarnostnih ukrepov v komercialnih in nekomercialnih rejah ter rejah prašičev na prostem v Sloveniji je bila podana prva znanstvena ocena, v kakšni meri, glede na tip reje, rejci izvajajo zunanje in notranje biovarnostne ukrepe. Poleg tega je bila prvič izračunana in pridobljena primerjava glede izvajanja biovarnostnih ukrepov v slovenskih rejah prašičev v primerjavi s svetovnim povprečjem.
Z uvedbo biovarnostnih ukrepov v reje prašičev bo zmanjšana nevarnost za vnos virusa APK in drugih patogenih mikrobov. To bo pripeljalo do bolj zdravega prirasta prašičev, boljše konverzije krme, manj zdravstvenih težav, višjega nivoja dobrobiti živali ter finančno vzdržne proizvodnje. Z manj zdravljenji bo tudi manjša verjetnost za nastanek bakterij, odpornih na določene antibiotike. Vse to pomeni povečano konkurenčnost slovenskih rejcev, kakovostno proizvodnjo in boljšo samooskrbo s prašičjim mesom. Z uvedbo biovarnostnih ukrepov bo preprečen tudi vnos virusa afriške prašičje kuge v reje prašičev.
ključne besede: afriška prašičja kuga, širjenje v Evropi, biovarnostni ukrepi, ocena tveganja, preprečevanje vnosa bolezni, reja prašičev v Sloveniji
Gradivo:
