Namen in cilji raziskave:
Podeželje je prostor pomembnih sprememb in funkcij ter poligon raznovrstnih interesov: kjer se območja različnih interesov prekrivajo, prihaja do konfliktov, lahko pa tudi do obojestranske koristi. Na podeželju v Sloveniji je pričakovati, da bo ob vse večjih spremembah in vse večjemu številu raznovrstnih akterjev tudi v prihodnje vedno več interakcij, potreb po usklajevanju raznovrstnih interesov in razreševanju konfliktov.
Obstaja zavedanje, da morajo biti načini preprečevanja in reševanja konfliktov prilagojeni konkretni situaciji – v sklopu projekta so bili na na terenu prepoznani različni tipi konfliktov, različni akterji, obstoječi načini reševanja konfliktov ter na študiji primera to podrobneje raziskano in prikazano. Tako razširjamo pogled na konflikte na podeželju, saj jih ne obravnavamo le kot dogodek z negativno konotacijo, ampak imajo konflikti lahko tudi različne pozitivne učinke:
- lahko pomagajo/vplivajo pri spreminjanju obstoječe zakonodaje;
- pomagajo pri pridobivanju novih podatkov,
- pri ustvarjanju skupnega jezika,
- pri odpravljanju napak v procesu prostorskega načrtovanja
- lahko kot katalizatorji pravzaprav pospešijo reševanje določenega problema (Guštin, Potočnik Slavič, 2020).
Cilji:
- Prepoznati ter analizirati ključne procese in mehanizme sprememb na podeželju, ki generirajo konflikte. Na tej osnovi bo mogoče boljše predvidevanje nastanka potencialnih konfliktov na podeželju.
- Zaznavanje in dojemanje konfliktov na podeželju s strani prebivalcev in odločevalcev na podeželju ter prepoznavanje dejanskih konfliktov med kmeti in ostalim prebivalstvom (ter drugimi 6 akterji) na podeželju. Njihovo ustrezno prepoznavanje omogoča tipizacijo konfliktov na slovenskem podeželju.
- Prepoznavanje primerov in načinov uspešnega (in neuspešnega) reševanja konfliktov na podeželju – v Sloveniji in tujini, priprava nabora uspešnih primerov reševanja (po vrstah konfliktov glede na vzrok, na obseg, glede na število vključenih ipd.).
- Preveriti in oceniti uspešnost reševanja izbranih tipov konfliktov. Izvedba študij primera reševanja konflikta in usmerjanja k preprečevanju konfliktov na podeželju (predvidoma na treh območjih bomo reševali tri različne konfliktne situacije).
- Oblikovati predloge reševanja in preprečevanja nastanka konfliktov na podeželju ter priporočil za sistemsko urejanje.
Rezultati:
Dognano je bilo, da so konflikti dojemani in razumljeni na različne načine, kar se je pokazalo tudi pri analizi mnenj občinskih funkcionarjev. Za lažje razumevanje ozadja konfliktov so bili v projektu opredeljeni in analizirani ključni gonilni dejavniki, ki lahko povzročijo pojav konfliktov, ter ocenjena verjetnost njihovega nastanka po slovenskih občinah. Konflikti na podeželju so pogosto odmevali tudi v medijih, kar je bilo tekom projekta podrobneje raziskano in izluščeni so bili zanimivi vzorci ter značilnosti. Na način, kako spremembe v prostoru vplivajo na videz pokrajine in dojemanje deležnikov, je bilo spoznano v predstavitvi izobraževalne igre PodeŽELJE, ki je vključevala tudi predstavitev rezultatov igranj v preteklih letih. V nadaljevanju so bile iskane rešitve in možni ukrepi za razreševanje konfliktov, pri katerih je bilo nujno upoštevati in poznati celoten proces nastajanja in pojava konfliktov. Velik pomen je bil pripisan dobri komunikaciji in zgodnjemu vstopu v reševanje konfliktov.
ključne besede: podeželje, konflikti, interesi, rešitve, razvoj
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Irma Potočnik Slavič
- Institucija: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- Naslov institucije: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije:
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Partnerji projekta:
- Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
- Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani
Gradivo:
