Namen in cilji raziskave:
Od leta 2020 so kmetijski trgi izpostavljeni novim, eksogenim izzivom, ki so povezani z širšim regionalnim okoljem in delno de-globalizacijo gospodarstev. Po pandemiji Covid-19 je dodatno negotovost povzročil vojaški konflikt v Ukrajini, ki je bila pomembna dobaviteljica pšenice, koruze, sončnih semen in sončničnega olja ter nekaterih drugih proizvodov, vključno s kmetijskimi reprodukcijskimi materiali (na primer umetna gnojila), ki so imeli učinke na srednjo evropsko regijo,
vključno Slovenije.
Namen projekta je zmanjšanje raziskovalne vrzeli in narediti korak naprej pri zmanjšanju pomanjkljivosti orodij za spremljanje cen hrane.
Vprašanje gradnje cene agro-živislkih proizvodov se pojavi in vedno znova aktualizira predvsem v času porušenja sorazmerij med deležniki in pojava določenih nenadnih in nenačrtovanih dogodkov, ki za seboj potegnejo negotovost in vprašanja glede kratkoročnega in deloma dolgoročnega oblikovanja cen. Kmetijski sektor ni edini tovrstni primer, je pa zaradi svoje kompleksne zgradbe in večjega števila deležnikov in posledično dejavnikov toliko bolj izpostavljen izrazitim spremembam, ki na koncu v najbolj negotov položaj postavijo pridelovalca in potrošnika, katera pa poleg individualne reorganizacije obnašanja in optimizacije stroškov skorajda nimata večjega vpliva.
V tem ciljno raziskovalnem projektu je naslovljena problematika iz do sedaj še neraziskanega zornega kota. Poleg empiričnih raziskav, katere so predvidene, je želja nasloviti problem s stališča vsebinskega razumevanja in temu slediti v postopkih reševanja raziskovalnega vprašanja. V projektu bo na podlagi delovnih sklopov do sedaj še neuporabljeno mapiranje dejavnikov vpliva. To bo povezano z empiričnimi podatki in s pomočjo tega bo kreiran teoretični model gradnje cene.
Cilji:
- analiza pomena gradnje cene kmetijskih in živilskih proizvodov v verigi preskrbe s hrano od primarnega proizvajalca do končnega potrošnika
- pregled dobrih že delujočih praks gradnje cene v državah EU
- izdelava teoretičnega modela gradnje cene, ki bo imel aplikativno uporabo
- testiranje modela za gradnjo cene na podlagi razpoložljivih podatkov za posamezne verige preskrbe s hrano
- predstavitev rezultatov na kvantitativni in kvalitativni način po posameznih verigah preskrbe s hrano
Rezultati:
V okviru projekta je bil razvit teoretični model za oblikovanje cen agro-živilskih proizvodov v celotni prehranski verigi – od primarne kmetijske pridelave, predelave v živilskopredelovalni industriji, do distribucije in trgovine. Model je bil razvit posebej za štiri ključne sektorje: splošna hrana, žita, meso in mleko. Model je sestavljen iz pod-modelov za primarni, sekundarni, terciarni sektor. Posamezni sektorski podmodeli so namenjeni analizi vpliva vključenih dejavnikov, značilnih za vsak posamezen sektor
Razlike pri izračunih v posameznih agro-živilskih sistemih, kateri izkazujejo fleksibilnost oz. občutljivost posameznih pod-sistemov je moč pripisati različnim razlogom, katere lahko pripisujemo kompleksnosti razumevanja agro-živilskih sistemov predvsem v Slovenskem prostoru kateri je specifičen glede na primerjavo agro-živilskih sistemov ostalih članic EU. To gre pripisati predvsem njihovim majhnostim (pretežno kratkih in srednje dolgih tržnih poti), raznolikosti geografske strukture, specifike povezanosti akterjev med sektorji in splošnemu poznavanju delovanja agro-živilskih sistemov ter dostopnim podatkovnim bazam.
ključne besede: cene kmetijskih proizvodov, nihanje cen, ponudba, povpraševanje, stabilnost trgov, analitični modeli
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Jernej Prisenk
- Institucija: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru
- Naslov institucije: Pivola 10, 2311 Hoče
- E-naslov institucije:
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Projektni partnerji:
- Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
- Fakulteta za management, Univerza na Primorskem
- Kmetijski inštitut Slovenije
Povezave:
Povezava na spletno stran projekta
