Namen in cilji raziskave:
V Sloveniji že leta ugotavljamo, da je doma pridelana krma trajnostno in ekonomsko najboljši način zagotavljanja krme rejnim živalim (Korošec, 1989). Poleg problema zagotavljanja se predvsem v zadnjih nekaj letih srečujemo tudi z izzivom prilagajanja pridelave krme spreminjajočim se podnebnim razmeram. Več bi morali razmišljati tistih proti suši odpornih rastlinah, ki so zelo kakovostna krma živalim. Govorimo predvsem o lucerni in njenih večletnih mešanicah s travami. Še vedno vse premalo razmišljamo, da bi kakovostno krmo pridelali takrat, ko je vode v tleh še dovolj in bi krmo konzervirali na zalogo, torej s prezimnimi dosevki. Krma na zalogo je namreč najučinkovitejši in najbolj varen ukrep visoko storilne živinoreje za prilagajanje podnebnim spremembam. Tako prezimni krmni dosevki kot lucerna in njene mešanice so lahko odlična krma na zalogo, tako za zimsko krmo kot za krmo za daljša sušna obdobja.
S pridelavo prezimnih dosevkov ne zmanjšujejo neposrednega proizvodnega potenciala njiv za pridelavo hrane. Med dosevki prevladuje čista setev italijanske ljuljke. Med prezimnimi krmnimi dosevki je v uporabi še vedno premalo enostavnih mešanic ljuljke in inkarnatke ali črne detelje. Predvsem pogrešamo mešanice, ki vsebujejo visok delež teh metuljnic, ki so koristne tudi z okoljskega vidika. V zadnjih letih se med kmetovalci že širi interes po večletnem pridelovanju lucerne. Tudi pri lucerni se zaradi visoke puferske sposobnosti in drobljenja listov srečujemo kot pri drugih metuljnicah z zahtevnim konzerviranjem. Rešitev problema so prav tako mešanice semena lucerne in trav, v katerih lucerna med rastjo predstavlja visok delež v botanični sestavi.
V zadnjih nekaj letih smo na raziskovalnih institucijah v Sloveniji pridobili mnogo novih znanj, vezanih na pridelavo in siliranje prezimnih dosevkov in lucerne, vendar njihov prenos v prakso zastaja predvsem zaradi oklepanja starih kmetijskih praks. Potrebno je napraviti strokovni preboj s primerjalnim praktičnim pridelovanjem s spremljajočo večplastno kemijsko analitiko na več kmetijskih gospodarstvih, kar je bil osnovni namen in cilj projekta. Namen in cilj projekta pa je je tudi izboljševanje prenosa znanja v prakso.
Rezultati:
Ključni rezultati so agrotehnološka priporočila za konzerviranje s proteini bogate voluminozne krme in s tem možnost za učinkovito pridelavo krme na zalogo (prilagajanje živinoreje podnebnim spremembam).
Skupno smo na treh kmetijah v obdobju od pomladi 2019 do vključno maja 2021 količinsko pridelali skoraj enako sušine z lucerno v čisti setvi in mešanico lucerne in trav. Za razliko od trav v čisti setvi, lucerna in mešanica lucerne s travami, razen začetnega gnojenja, nista bili gnojeni z N. Za pridelavo s proteini bogate krme je zato zelo upravičena uporaba lucerne v čisti setvi, prav tako tudi mešanica lucerne in trav z visokim deležem lucerne. Zaradi manjšega deleža nesejanih rastlin je mešanica lucerne in trav celo nekoliko bolj priporočljiva. Mešanica daje po količini pridelka zelo zanesljive pridelke in je prilagodljiva na rastne razmere.
S setvijo lucerne v mešanicah s travami v primerjavi s setvijo lucerne v čisti setvi so lastnosti krme za siliranje nekoliko izboljšale, a izboljšanje ni doseglo pričakovanj. Botanična sestava pridelka ni bistveno vplivala na potek vrenja. Vse silaže so v povprečju vsebovale malo ocetne in maslene kisline. To kaže na ugodno mlečnokislinsko vrenje. Zelo dobre rezultate pripisujemo primerni ovelosti krme za siliranje. V primeru siliranja manj ovele krme bi bile verjetno silaže iz travne mešanice boljše kot lucernine silaže.
Mešanice lucerne s travami so v primerjavi s setvijo lucerne v čisti setvi izkazovale večjo neto energijska vrednost silaže, lucerna v mešanici pa je uspela v primerjavi s travami povečati vsebnost surovih beljakovin v silaži.
Pri dosevkih smo v povprečju v dveh let na treh kmetijah z mešanico detelje in ljuljke z visokim deležem detelje brez spomladanskega gnojenja z N pridelali količino pridelka, ki je primerljiva s čisto setvijo z N gnojene mnogocvetne ljuljke. Tudi v tem primeru je mešanica zaradi večje prilagodljivosti nekoliko uporabnejša kot čista setev detelje, čeprav smo tudi s čisto setvijo detelje v posameznih primerih dosegli količinsko primerljiv pridelek
Mnogocvetna ljuljka je v mešanici z deteljo v primerjavi z deteljo v čisti setvi izboljšala lastnosti za siliranje in neto energijsko vrednost silaže.. Zaradi zelo intenzivnega venenja za siliranje, so bile razlike v vrenju silaž manjše, kot kažejo razlike v lastnostih krme za siliranje. Slednje bi imele verjetno večji pomen, če krme pred siliranjem ne bi bilo mogoče oveneti.
S projektom smo zelo razširili znanja o pridelavi in uspešnem konzerviranju s proteini bogate krme. H ključnim rezultatom projekta moramo med drugimi dosežki dodati uspešno vzpostavitev sodelovanja med projektnimi partnerji in okoljevarstvene dosežke (vezava C v novo organsko snov, simbiotska vezava N iz zraka in pridelava krme brez uporabe dušikovih mineralnih gnojil, zmanjševanje nevarnosti izpiranja mineralnega N v podtalje, biotska raznovrstnost pridelave,…).
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Aleš Gregorc
- Institucija: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM
- Naslov institucije: Pivola 10 , 2311 Hoče
- E-naslov institucije:
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Ostali projektni partnerji:
- Kmetijski Inštitut Slovenije (raziskovalna organizacija),
- KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (svetovalna organizacija),
- Kmetija Kocuvan,
- Kmetija Kopač,
- Kmetija Lašič,
- Kmetija Lep,
- Kmetija Žnideršič
- JGZ Rinka (kmetijsko gospodarstvo).
Gradiva, ki so nastala tekom projekta:
