Namen in cilji raziskave:

Sodobni pristopi rezultatsko naravnane kmetijske politike pridobivajo na pomenu, kar se odraža tudi v vse večji potrebi po mikro-simulacijskih orodjih, ki omogočajo analizo vpliva različnih politik na ravni kmetijskih gospodarstev. Tovrstni modeli namreč omogočajo, da bolje razumemo odločanje in upravljanje na ravni kmetijskih gospodarstev, po drugi strani pa omogočajo oblikovalcem politik, da sprejemajo boljše odločitve. Modeli kmetijskih gospodarstev so tako v zadnjih 15 letih postali pomembno orodje in predstavljajo eno ključnih področij dela agrarnih ekonomistov. V okviru predlaganega projekta so definirali tipična kmetijska gospodarstva, ki bodo v najboljši meri odsevala stanje v slovenskem kmetijstvu.

Ključen namen projekta je bil oblikovati tipična kmetijska gospodarstva (TKMG), ki bodo odražala slovensko kmetijstvo iz različnih zornih kotov (proizvodna usmerjenost, specializiranost, diverzifikacija, velikostna struktura, proizvodni pogoji posamezne regije itd.) in pri tem upoštevala tudi pogled ekspertov glede tehnično-proizvodnih značilnosti posameznih definiranih gospodarstev. Cilj je bil oblikovati podlago za natančno modeliranje in analize vpliva kmetijske politike z uporabo modela kmetijskih gospodarstev (MKMG). S tem modelom je mogoče izvajati tako pregled preteklih učinkov (ex-post) kot tudi napovedovanje prihodnjih scenarijev (ex-ante) na ravni posameznih gospodarstev, sektorjev ali celotnega kmetijstva.

Cilji:

  • Oblikovati tipična kmetijska gospodarstva, ki bodo odražala slovensko kmetijstvo z različnih zornih kotov (proizvodna usmerjenost, specializiranost, diverzifikacija, velikostna struktura, proizvodni pogoji posamezne regije itd.) in pri tem doseči soglasje vladnih in nevladnih ekspertov glede tehnično proizvodnih značilnosti posameznih definiranih gospodarstev.
  • Definirana tipična kmetijska gospodarstva zapisati v ustrezni (vektorski) obliki, ki bo omogočala obdelavo in simuliranje s pomočjo modela kmetijskih gospodarstev (MKMG).
  • Nadgraditi model kmetijskih gospodarstev (MKMG) v smeri vključenosti dodatnih proizvodnih aktivnosti, ki bodo podprte z MK, kot tudi dodatnih okoljskih indikatorjev na ravni kmetijskega gospodarstva.
  • Nadgraditi sistem modelnih kalkulacij (MK) z vidika še ne vključenih proizvodnih aktivnosti in ključnih proizvodnih tehnologij. Pri gospodarsko in okoljsko pomembnejših proizvodnih aktivnostih dodati izbrane poenostavljene okoljske indikatorje.
  • Razviti dodaten modul, ki bo omogočal statične ex-post mikro ekonomske analize na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev, na željo naročnikov pa po koncu projekta tudi ad-hoc analize.
  • Razviti samostojen modul za pripravo agregata izbranega sektorja oziroma izbranih kazalnikov na nacionalni ravni, izhajajoč iz rezultatov na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev.
  • Izvesti ex-post analizo za vsa (pomembnejša) tipična kmetijska gospodarstva od leta 2017 do 2019.
  • Pripraviti in uskladiti scenarije razvoja kmetijske politike po letu 2021 z naročnikom – v primeru že potrjenega strateškega načrta za Slovenijo pa scenarije po dogovoru z naročnikom prilagoditi temu -, ter izvesti ex-ante ekonomske analize na ravni izbranih tipov kmetijskih gospodarstev.

Rezultati:

Projekt je razvil celovit model tipičnih kmetijskih gospodarstev (TKMG), ki realno odražajo raznolikost slovenskega kmetijstva z vidika proizvodne usmerjenosti, velikosti, specializacije, regionalnih pogojev in drugih pomembnih dejavnikov. V okviru projekta je bilo oblikovanih 146 tipičnih gospodarstev, na katerih so bile opravljene ekonomske in okoljske analize z uporabo naprednega modela kmetijskih gospodarstev (MKMG), ki temelji na modelnih kalkulacijah KIS.

Model omogoča tako ex-post kot ex-ante analize, kar pomeni, da lahko služi tako za presojo zgodovinskih vplivov kot tudi za simulacijo prihodnjih scenarijev (npr. ukrepi SKP po 2023). Na ravni gospodarstev in sektorjev so bile izvedene analize bruto dodane vrednosti na uro dela, okoljski kazalniki ter vplivi različnih ukrepov kmetijske politike.

Razvit model je bil nadgrajen z novimi moduli (za agregatne analize in scenarije) in že uporabljen pri oblikovanju strateškega načrta SKP za Slovenijo. Pripravljena je bila tudi posebna publikacija — Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev, ki omogoča dostop do tehnoloških, ekonomskih in okoljskih podatkov za vsak tip.

Ključne ugotovitve vključujejo velike razlike v ekonomskih rezultatih med manjšimi in večjimi kmetijami, zlasti v sektorju rastlinske pridelave, kjer so večja gospodarstva dosegla do 50 €/uro bruto dodane vrednosti. Projekt je prinesel dragoceno podporo za politične odločevalce, raziskovalce, svetovalne službe in druge deležnike ter postavil temelje za letno spremljanje stanja v kmetijstvu z možnostjo nadaljnje nadgradnje modela.

Ključne besede: ekonomski položaj, analiza kmetijskih gospodarstev, kmetijska politika, moduli

Kontakt vodilnega partnerja:

Ostali projektni partnerji:

  • Kmetijski inštitut Slovenije
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – KGZ- Murska Sobota

Povezave:

Povezava na predstavitev projekta na Digitalno knjižnico Slovenije

Gradiva, ki so nastala tekom projekta: