Možnosti razvoja zeliščarstva v Sloveniji (CRP projekt-V4-2207)

Namen in cilji raziskave:

V Sloveniji se povečuje povpraševanje po izdelkih in znanju o pridelavi ter predelavi zelišč, ob tem pa se povečuje tudi število pridelovalcev in pridelovalnih površin. Hkrati se širi tudi ponudba domačih in tujih izdelkov iz zelišč ter zeliščnih storitev. Kljub temu pa so nam primanjkovali kakovostni podatki o pridelavi, predelavi in trženju zelišč. Ključni cilji projekta so zato bili: i) ugotoviti trenutno stanje pridelave zelišč v Sloveniji, ii) vzpostaviti metodologijo za izračun povprečnega pridelka za različne vrste in dele zelišč ter poiskati skupni imenovalec za primerjavo pridelkov, iii) raziskati potrebe potrošnikov in pridelovalcev, iv) izbrati okoljsko in tržno najprimernejša zelišča za pridelavo v Sloveniji, v) izvesti stroškovno analizo pridelave zelišč z največjim potencialom za prodajo, vi) ovrednotiti vpliv pridelave zelišč na okolje, vii) celovito ovrednotiti potencial pridelave zelišč, ter viii) pripraviti Smernice razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2024–2029.

Rezultati:

Rezultati projekta dajejo podlago zakonodajalcu za sprejemanje na rezultatih raziskave temelječih rešitev na področju pridelave in predelave zelišč v Sloveniji in s tem oblikovanje novih strategij ter omogočanje možnosti za zaposlitve tako na podeželju kot v širši mreži pridelave / predelave / mreženja / promocije / trženja / raziskovanja na področju zelišč. Strokovna ocena stanja na področju pridelave, predelave in trženja zelišč je bila osnova za izdelavo strokovnih smernic za področje zelišč, izdelanih s ciljem trajnostne in konkurenčne kmetijske panoge, obenem pa bo omogočala sprejemanje tudi drugih odločitev za razvoj tega področja.
Z identifikacijo ovir in ključnih rešitev izboljšanja povezovanja pridelovalcev in predelovalcev zelišč omogoča projekt dvig kakovosti in intenziviranje povezovanja med pridelovalci, predelovalci in odkupovalci ter potrošniki, po finančni plati pa dolgoročno tudi njihov boljši paritetni dohodek. Skromen obseg pridelave, tako po številu pridelovalcev kot tudi po površini pridelave, se lahko na podlagi pridobljenih rezultatov poveča, saj so pripravljene natančne strokovne usmeritve za dosego zastavljenih strateških in razvojnih ciljev. S tem se poveča tudi ponudba in samooskrba. Tak podjetniški premik spodbuja potrebe po boljši povezanosti, boljši organiziranosti odkupa zelišč in organiziranost pridelovalcev zelišč za namene organizirane pridelave in skupnega trženja.
Rezultati omogočajo povečanje dohodka tako tržno usmerjenim kmetijskim gospodarstvom kot tudi manjšim kmetijam z dopolnilno dejavnostjo oz. kmetijam na območjih z omejenimi možnostmi pridelave. Pridelava zelišč predstavlja namreč dodaten zaslužek ne le za (ekološke) kmetije, temveč tudi za tiste z dopolnilnimi dejavnostmi v povezavi s turizmom, socialnim varstvom in terapijo kot tudi za velike kmetije.
Rezultati projekta so lahko spodbuda za (i) pridelavo zelišč v luči revitalizacije opuščenih kmetijskih površin v različnih mikroklimatskih okoljih, (ii) razširitev njivskega kolobarja in (iii) pridelavo na večjih kmetijah – pridelava na večjih površinah. Na slovenskem podeželju se nekateri ljudje s pridelavo in predelavo zelišč ukvarjajo zgolj ljubiteljsko, spet drugi pa podjetniško v sklopu svoje tržno usmerjene kmetije ali celo podjetja za predelavo zelišč. Zato ima spodbujanje pridelave zelišč tudi funkcijo krepitve slovenske naravne in kulturne dediščine, ki (še) ni izkoriščena v poslovne namene. Bogato je tudi področje ljudskega znanja na tem področju, ki predstavlja zelo dinamičen splet različnih kulturnih dejavnikov. Nabiranje samoniklih zelišč v naravi in pridelava zelišč imata v Sloveniji dolgo tradicijo. Rezultati projekta dajo vedeti, da naj bo nabiralništvo le za lastne potrebe posameznikov, za prodajo je smiselno zahtevati pridelavo, s čimer se bo ohranjala biotska raznovrstnost v naravi, obenem pa povečala na pridelovalnih površinah.
Z elaboratom Potencial pridelave zelišč v Sloveniji projekt prispeva k družbenemu razvoju s posredovanjem sporočila o pomenu in vrednosti zeliščarstva v Sloveniji. S širjenjem rezultatov projekta smo prispevali k dvigu ozaveščenosti o pomenu samooskrbe z zelišči in trajnostne (ekološke) pridelave zelišč in s tem tudi na dvig ravni prehranske varnosti in zdravja / dobrega počutja prebivalstva, varovanje okolja, trajnostno upravljanje naravnih virov in na socialni ter ekonomski razvoj podeželja.
Projekt spodbuja razvoj podeželja in uresničevanje večnamenske vloge kmetijstva (npr. zeleni programi socialnega varstva oseb s posebnimi potrebami), razvoj zelenega in socialnega podjetništva, zaposlovanje ranljivih skupin prebivalstva in kratkih verig dobave. Pri pripravi strateških in razvojnih usmeritev smo strokovnjaki tesno sodelovali s pridelovalci in predelovalci zelišč, s katerimi smo obenem tudi reševali njihove izzive pri pridelavi in predelavi zelišč in na tej podlagi na obeh straneh pridobivali nova praktična znanja, informacije in veščine. Pri pripravi Smernic smo se trudili za čim boljši prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso.