Namen in cilji raziskave:
V pojmu »biogospodarstvo« so združene gospodarske panoge, ki vključujejo proizvodnjo ali uporabo bioloških dobrin in storitev. Verige vrednosti v biogospodarstvu so do nedavnega povezovale primarne dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in akvakultura) in konvencionalne predelovalne dejavnosti (proizvodnja živil in pijač, obdelava in predelava lesa, proizvodnja papirja). Skokovit napredek v razumevanju bioloških procesov in z njim povezane tehnološke inovacije pa so omogočile prehod iz neobnovljivih (pretežno fosilnih) surovinskih virov na obnovljive biološke vire tudi v drugih panogah (npr. proizvodnja kemičnih izdelkov, plastičnih mas in drugih nekovinskih materialov) in s tem širitev verig vrednosti.
Z vidika trajnostnega razvoja je izrazita prednost biogospodarstva v tem, da predstavlja sinergijo med ekonomsko (dodana vrednost, inovacije, znanje, konkurenčnost, industrijski razvoj, napredne tehnologije), družbeno (delovna mesta, uravnotežen razvoj, razvoj podeželja, odgovorna potrošnja, zdravje) in okoljsko (uravnavanje podnebnih sprememb, ohranjanje naravnih virov, zmanjševanje odpadkov) komponento razvoja.
Za biogospodarstvo je značilno večsektorsko povezovanje, zato je za konkurenčno, dinamično in trajnostno biogospodarstvo potrebno celovito uskladiti politike na številnih področjih (npr. agroživilstvo, gozdarstvo, energetika, okolje, znanost, tehnološki razvoj). Za pospešitev prehoda v krožno zasnovano biogospodarstvo je potreben strateški pristop in razvoj ustreznega podpornega okolja, okrepljeno povezovanje deležnikov in intenzivno vključevanje v mednarodne verige vrednosti.
Temeljni namen raziskave je zagotoviti podatkovno podporo za boljše izkoriščanje priložnosti prehoda v biogospodarstvo v Sloveniji in ob enem ponuditi podporo nosilcem odločanja v institucijah, katerih aktivnosti določajo dinamiko in intenzivnost prehoda Slovenije v biogospodarstvo (podjetja, raziskovalno-razvojne institucije in vladne organizacije).
Cilji:
- Opisati širši družbeni in tehnološki kontekst ter izzive prehoda v biogospodarstvo v Sloveniji
- Predstaviti značilnosti in interakcije med elementi sistema biogospodarstva v Sloveniji
- Predstaviti tehnološke možnosti pridobivanja, razklopa in industrijske rabe biomase in identificirati kritične točke vzpostavitve celovitejših verig vrednosti biomase
- Predstaviti družbene in organizacijske inovacije, ki generirajo nove poslovne priložnosti, koncepte in modele
- Pripraviti nabor dejavnosti (‘panoge biogospodarstva’), katerih proizvodnja lahko temelji na kmetijski in gozdni biomasi ter z njima povezanimi ostanki industrijskih procesov in potrošnje
- Oceniti, v kolikšni meri gospodarski subjekti teh panog v proizvodne postopke že vključujejo biomaso oz. bioosnovane surovine in kateri dejavniki vplivajo na tovrstne prilagoditve
- Opredeliti gospodarske, okoljske in družbene dejavnike, ki usmerjajo razvoj biogospodarstva v Sloveniji ter oceniti raven organizacijske in tehnološke usposobljenosti za širitev biogospodarstva.
Rezultati:
V okviru projekta je bila z uporabo temeljnih družbeno-ekonomskih kazalnikov analizirana in opisana struktura ter ocenjena uspešnost posameznih panog biogospodarstva v Sloveniji. Opravljena je bila poglobljena analiza trenutnega stanja in potencialov, povezanih z razpoložljivostjo ter izkoriščenostjo virov kmetijske in gozdne biomase, pri čemer so bile posebej izpostavljene priložnosti za večjo učinkovitost njihove rabe. Identificirane so bile ključne vrzeli, ki omejujejo povezovanje gospodarskih subjektov pri bolj ekonomični, energetsko in snovno učinkoviti proizvodnji in uporabi biomase. V sodelovanju z industrijskimi akterji so bile vzpostavljene izkustvene skupnosti, znotraj katerih so bili oblikovani predlogi za nove poslovne modele in opredeljene perspektivne smeri razvoja učinkovitejše rabe kmetijske ter gozdno-lesne biomase. Poleg tega so bili sooblikovani predlogi podpornih ukrepov ter spremljajočih aktivnosti, usmerjenih v razvoj trajnostnega krožnega biogospodarstva v Sloveniji, s posebnim poudarkom na osveščanju javnosti o njegovih koristih in pomenu za prihodnost.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Luka Juvančič
- Institucija: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- Naslov institucije: Jamnikarjeva 101
- E-naslov institucije:
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Ključne besede: biogospodarstvo, kmetijska biomasa, gozdna biomasa, krožno gospodarstvo, trajnost
Projektni partnerji:
- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- Inštitut za celulozo in papir
- Kemijski inštitut
- Gozdarski inštitut Slovenije
- Gospodarska zbornica Slovenije
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
