Namen in cilji raziskave:
Semenarstvo je kmetijska panoga, ki je temelj za uspešno in gospodarno tržno pridelavo hrane. Povečanje deleža domačega semenarstva je nujno, tako zaradi prispevka k prehranski varnosti kot tudi zaradi ohranjanja biodiverzitete v kmetijski pridelavi. Z letom 2014 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pričelo s sistematičnim financiranjem žlahtnjenja slovenskih sort zelenjadnic, v okviru katerega je bilo na Biotehniški fakulteti uspeli požlahtnjenih več hibridnih sort zelja. Postopki za pridobivanje hibridnih sort so optimizirani in na letni ravni lahko pridobimo od 5-10 novih potencialnih hibridov zelja.
Na zelju, kot modelnem primeru, se želi vzbuditi zanimanje kmetov in semenarskih podjetij za pridelovanje semen različnih zelenjadnic, s čimer bi bil dosežen pomemben vpliv na krepitev slovenskega semenarstva ter posledično na povečanje samooskrbe s semenskim materialom.
Cilji:
- analiza stanja na področju semenarstva v Sloveniji
- določitev primernih območij za semenarjenje ( z ustreznimi klimatskimi in pedološkimi pogoji)
- pridobitev partnerjev za semensko pridelavo
- optimizacija postopkov pridobivanja semena hibridnih in populacijskih sort zelja
- izvedba ocene ekonomičnosti proizvodnje hibridnih semen v primerjavi s pridobivanjem semena populacijskih sort
Rezultati:
V okviru projekta je bila razvita tehnologija in podani izračuni ekonomičnosti pridelave za hibridne in nehibridne sorte zelja, kar je osnova za nadaljnje delovanje na področju krepitve semenske proizvodnje zelenjadnic v Sloveniji. Ocenjena je bila poraba in pridelava semena zelenjadnic ter analizirane dobavne poti za seme zelenjadnic v Sloveniji. Analizirani so bili agroekološki pogoji za pridelavo semena zelenjadnic in ocenjene možnosti za razvoj semenarstva zelenjadnic v Sloveniji. Poraba semena je bila ocenjena posebej za kmetijska gospodarstva (KMG) in posebej za ljubiteljske pridelovalce.
Poleg tega je želja po povečanju površin namenjenih semenarjenju in k temu, da se semenarstvo prepozna kot osnovna panoga kmetijstva. Z razvojem semenarstva se bodo krepile tudi druge dejavnosti, ki so povezane s pridelavo in trženjem semena, bodisi z dodelavo, pakiranjem, distribucijo.
Zavedati pa se je potrebno, da semenarstvo ne obsega zgolj pridelave semena, temveč je to panoga, ki mora imeti za uspešno delovanje organizirane vse stopnje od žlahtnjenja, pridelave, dodelave in hranjenja semena, nadzora kakovosti tako na polju kot v laboratoriju ter trženja. Vsaka od faz zahteva specifična znanja in opremo.
Ključne besede: semenarstvo, hibrid, nehibridna sorta, zelje, ekonomika, stroški pridelave
Partnerji projekta:
- Kmetijski inštitut Slovenije
- Selekcijski center Ptuj
