Namen in cilji raziskave:
Evropska komisija je novembra 2017 objavila Sporočilo Komisije z naslovom »Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva«, v katerem je kot ključne prioritete Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020 identificirala večjo ambicioznost na področju izvajanja okoljskih in podnebnih ukrepov, bolj ciljno usmeritev podpor ter večjo oprtost politike na verigo znanja raziskave-inovacije-svetovanje. Predlagala je tudi nov model izvajanja SKP, s katerim se fokus politike preusmerja iz politike izpolnjevanja zahtev v rezultatsko naravnano politiko ter krepijo pristojnosti držav članic s prenosom odgovornosti iz EU ravni. Države članice bodo za naslednje programsko obdobje morale zasnovati nacionalne strateške načrte kmetijske politike. Pri tem bo poseben poudarek namenjen okoljskemu področju, saj je krepitev skrbi za okolje in podnebne ukrepe (ter posledično prispevanje k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev Unije) izpostavljena kot eden od treh splošnih ciljev bodoče SKP.
Snovanje uspešne in učinkovite kmetijsko-okoljske politike je kompleksen politični proces, ki zahteva tako dobro informirano strokovno pripravo kot tudi testiranje sprejemljivosti ukrepov pri ključnih deležnikih. Namen projekta je nuditi analitično podporo pripravi strateškega načrta slovenske kmetijske politike v obdobju 2021–2027 na področju varstva okolja in narave osredotočeno na področja varstva voda, tal, zraka in biotske pestrosti ter podnebnih sprememb.
Cilji:
- pregledati in analizirati razpoložljive informacije in podatkovne zbirke o stanju okolja in narave za potrebe spremljanja in vrednotenja celovite kmetijsko-okoljske in podnebne politike,
- opredeliti ključne potrebe za interveniranje kmetijske politike na področju varstva okolja, narave in podnebnih sprememb ter pripraviti podlage za SWOT analizo,
- razviti nove alternativne predloge in intervencijsko logiko ukrepov na področju varstva okolja in narave (ukrepi 1. in 2. stebra skupne kmetijske politike), vključno s sistemom kazalnikov,
- ovrednotiti strukturo in sistem podpor na področju ukrepov za varstvo okolja in narave (1. in 2. steber, vključujoč tudi navzkrižno skladnost),
- ovrednotiti različne predloge ukrepov politike na podlagi predloženih scenarijev in
- izdelati metodologijo za finančno ovrednotenje okoljskih koristi izvajanja kmetijsko okoljskih instrumentov.
Rezultati:
Projekt je bil usmerjen v krepitev analitične podpore za učinkovitejše in ciljno usmerjeno oblikovanje kmetijske politike na področju varstva okolja in narave v Sloveniji. V okviru projekta je bila opravljena celovita ocena razpoložljivih fizičnih in digitalnih podatkovnih virov. Rezultati opravljenih analiz kažejo, da v državi obstaja relativno veliko fizičnih in digitalnih zbirk podatkov z obravnavanih področij narave in okolja, ki so javno dostopne ali pa je dostop do podatkov omejen. Zbirke so razpršene po javnih in zasebnih institucijah, kjer delujejo strokovnjaki za posamezna obravnavana področja. Način zajema podatkov ni enoten, ker je prilagojen namenu raziskav oziroma strokovno-vsebinski usmerjenosti delovanja lastnika/upravljavca zbirke.
Pregled ključnih dokumentov je pokazal tudi, da se kmetijska politika problema varstva narave in okolja loteva s širokim spektrom ukrepov. Tukaj stopajo v ospredje predvsem kmetijsko-okoljski ukrepi in sistem navzkrižne skladnosti. Ocenjujemo, da je kmetijska politika z razpršeno strukturo ukrepov na tem področju imela določene pozitivne učinke. Kako močan je ta prispevek in predvsem, ali to omogoča dolgoročno in vzdržno varovanje okolja in narave, pa je vprašanje, ki zahteva dodatne raziskave.
Ugotovljeno je bilo, da trenutna struktura kmetijsko-okoljskih ukrepov sicer prinaša določene pozitivne učinke, vendar so za dolgoročno vzdržnost potrebne nadaljnje raziskave. Projekt je prispeval k pripravi strateškega načrta SKP za obdobje 2021–2027, zlasti z razvojem predlogov za uvedbo rezultatskih in mešanih shem ter nove ekosheme, ki bi kmete spodbudila k trajnostni pridelavi in doseganju konkretnih okoljskih ciljev. Poudarjena je bila tudi potreba po večji rezultatski naravnanosti ukrepov, uvedbi kvantificiranih kazalnikov za spremljanje stanja ter okrepitvi podpornih institucij na lokalni ravni. Rezultati projekta tako predstavljajo pomembno podlago za znanstveno utemeljeno, podatkovno podprto in okoljsko učinkovito kmetijsko politiko v Sloveniji.
Ključne besede: analiza, skupna kmetijska politika, strateški načrt, ukrepi, varstvo okolja
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: prof. dr. Andrej Udovč
- Institucija: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
- Naslov institucije: Jamnikarjeva 101
- E-naslov institucije:
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Projektni partnerji :
- Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- Inštitut za ekonomska raziskovanja
- Kmetijski inštitut Slovenije
- Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, KGZ Ptuj
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, KGZ Nova Gorica
Povezave:
Povezava na predstavitev projekta na Digitalno knjižnico Slovenije
