Namen in cilji raziskave:
Kmetijstvo, ki je pomemben vir emisij toplogrednih plinov in porabnik pomembnih energetskih virov, igra ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Klasične kmetijske prakse pa so pogosto energetsko intenzivne in imajo škodljive okoljske vplive, kar še poslabšuje izzive, s katerimi se sooča sektor. Za zagotavljanje trajnostne prihodnosti kmetijstva so pridobile veliko pozornost inovativne tehnike, ki vključujejo integracijo proizvodnje obnovljive energije z kmetijskimi praksami.
Pristop, ki združuje kmetijske dejavnosti s proizvodnjo električne energije z uporabo fotovoltaičnih elektrarn (FVE), je agrofotovoltaika (AFV). AFV vključuje namestitev FVE nad kmetijskimi zemljišči, s čimer se isto zemljišče uporablja tako za proizvodnjo energije kot za pridelavo pridelkov. Ta integracija ponuja več potencialnih koristi tako za kmetijski kot tudi za sektor obnovljive energije. AV ima potencial za izboljšanje kmetijske produktivnosti in trajnosti. Senčenje rastlin s FVE lahko zagotavlja ugodno mikroklimo za pridelke, zmanjšuje izhlapevanje vode, zmanjša temperaturno nihanje in omili erozijo tal zaradi vetra. Poleg tega AFV ščiti pridelke pred ekstremnimi vremenskimi dogodki, kot so toča ali močni nalivi in omogoča raznovrstnost izbire pridelkov z omogočanjem gojenja vrst, ki prenašajo senčenje.
Cilji:
Cilj študije je podati celovito analizo AV, ki bo zajemala različne vidike, povezane z njeno tehnično izvedljivostjo in kmetijskimi vplivi. Študija bo zajemala osnovni pregled trenutnih tehničnih rešitev za AV, vključno z različnimi oblikami sistemov in pristopi k integraciji. Sledil je pregled trenutne prakse in izkušenj z AFV v različnih državah ter poudarki iz naučenih lekcij in najboljših praks.
Poleg tega je cilj študije preučiti vplive AFV na pridelke in rastline ter preučiti parametre, kot so prehod svetlobe, stopnje senčenja in spremembe mikroklime. S pomočjo podatkov geografskega informacijskega sistema (GIS) bo ocenjen teoretični potencial AFV v Sloveniji, pri čemer se bo upoštevalo sprejemljive vrednosti
senčenja in primernost različnih kmetijskih območij za namestitev sončnih naprav.
Rezultati:
Vse hitrejše podnebne spremembe so kmetijstvo postavile v stanje negotovosti in ranljivosti. Z višanjem povprečne temperature zraka, nepredvidljivostjo vremenskih vzorcev in vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi dogodki se kmetijski sektor sooča z novimi in zahtevnimi izzivi. Te spremembe neposredno
vplivajo na pridelek, zdravje živine in na splošno stabilnost proizvodnje hrane. V tem kontekstu se AFV sistemi pojavljajo kot obetavna rešitev, ki ne ponuja le možnosti za proizvodnjo čiste energije, ampak tudi sredstva za izboljšanje odpornosti kmetijstva pred podnebnimi izzivi.
AFV sistemi predstavljajo rešitev za izzive, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Z združitvijo proizvodnje električne energije s kmetijstvom, sistemi omilijo okoljske vplive tradicionalnih virov električne energije in hkrati prinašajo vrsto koristi za kmetovalce. Senčenje, ki ga nudijo FV moduli, lahko ščitijo rastline pred
vročino, zmanjšuje izhlapevanje vode in ohranja stabilno mikroklimo. Poleg tega lahko rastline varujejo pred ekstremnimi vremenskimi dogodki, kot so toča, močni nalivi in intenzivno sončno svetlobo. Zaščita, ki jo nudijo AFV sistemi lahko povečajo pridelek predvsem v letih z nadpovprečnimi temperaturami in sušo.
Dvojna raba zemljišča za proizvodnjo električne energije in kmetijskih pridelkov predstavlja potencial za optimizacijo rabe zemljišča. AFV sistemi lahko ponudijo rešitev za naraščajočo potrebo po zemljiščih za projekte OVE in omogočijo izkoriščanje obstoječih kmetijskih površin. Ta integracija kmetijstva in proizvodnje električne energije je v skladu z širšimi cilji Evropske unije, ki spodbujajo trajnostne energetske prakse in zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Tomi Medved
- Institucija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
- Naslov institucije: Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije:
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Projektni partnerji:
- Univerza v Ljubljani, Inovacijsko razvojni inštitut
- Termodron
Naročniki:
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ministrstvo za okolje in prostor
