Zelenjadarstvo

Zelenjadarstvo in zeliščarstvo (strokovno srečanje, 2022)

Ključne besede: usposabljanja, 2022, strokovna srečanja, agronomija

Priročnik o zelenjavi in sadju, namenjen strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju za izvajanje spremljevalnih izobraževalnih dejavnosti Šolske sheme EU

E-priročnik za učitelje o sadju in zelenjavi »Slastno, hrustljavo, zdravo«

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravilo e-priročnik o zelenjavi in sadju, ki je namenjen strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju za izvajanje spremljevalnih izobraževalnih dejavnosti Šolske sheme EU »Slastno, hrustljavo, zdravo«.

Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Leto izdaje: 2021

Ključne besede: sadjarstvo, sadje, zelenjadarstvo, zelenjava, šolska shema EU

Pridelava semena poljščin in krmnih rastlin

Obdelovalnih zemljišč, primernih za pridelavo hrane, ni v neomejenih količinah in jih je vsako leto manj. V prihodnje bo eden glavnih bioloških in ekonomskih izzivov zagotoviti zadostno pridelavo hrane za povečano število prebivalstva. Rastline so sistemi, ki omogočajo življenje na Zemlji. So primarni izvor energije, osnovni element prehrane in gradbeni elementi celic za mnoge druge žive organizme. Hrana je osnovni predpogoj, da človek obdrži svoj obstoj v času in prostoru, zato je nujno potrebno, da se vse bolj ravnamo po zakonitostih narave. V tem pogledu je pomen kmetijske pridelave in pridelave semena izjemno velik. Kar 95 % hrane se pridela iz rastlin, ki se razmnožujejo s semenom (Milošević, 2011).

Pridelava semena ima v svetu tudi velik ekonomski pomen. Letna vrednost semenske pridelave se ocenjuje na 32 milijard USD (27 milijard EUR). Največje izvoznice pa so Nizozemska, ZDA, Francija in Nemčija. Pridelava semena zaposluje tudi druge dejavnosti, kot so transport, kemijska industrija, proizvodnja embalaže, tiskarstvo in druge. Semenarstvo kot dejavnost obsega pridelavo semena, dodelavo in trženje.

Osnovna definicija semenarstva je: »Semenarstvo je del kmetijske znanosti, stroke in proizvodnje, ki na organiziran način zagotavlja množično razmnoževanje semena kmetijskih rastlin in ob tem maksimalno ohranja sortno čistost in kakovost semena« (Miloševič, 2011).

Namen semenarstva je zagotavljanje zadostnih količin zdravega in kakovostnega semena preverjenih/preizkušenih sort, ki dajejo velike in kakovostne pridelke. Ob vpisu nove sorte v sortno listo je semena malo in še ni namenjeno trženju, ampak za nadaljnje razmnoževanje. Cilj žlahtniteljev in semenarjev pa je, da so dobre sorte čim prej na voljo pridelovalcem. S ciljnim trženjem in širjenjem sorte je treba semena razmnožiti v zadostnih količinah za
pridelavo.

Ključne besede:

rastlinska pridelava; poljedelstvo, zelenjadarstvo; okolje, biodiverziteta in podnebne spremembe; priročnik; žita, pšenica, pira, ječmen, tritikala, rž, oves, ajda, proso, koruza, krompir, stročnice, grah, soja, krmne metuljnice, trave, detelja, lucerna, ljuljka, buča golica, M1 Prenos znanja in dejavnosti informiranja; Program razvoja podeželja 2014–2020; avtor Darko Vernik, recenzija dr. Darja Kocjan Ačko

Pridelava semena zelenjadnic

Lokalna biotska raznovrstnost na poljih in njivah je pomembna za upravljanje krajine, ker zahteva manj kemičnega vnosa, tako pridelana hrana je okusnejša in raznovrstnejša. Ohranjanje in razvoj sort, ki so prilagojene lokalnim razmeram, je izrednega pomena pri vzdrževanju in povečevanju samooskrbe, še predvsem glede na trenutne razmere na trgu s semeni ter nepredvidljive podnebne spremembe.

Semenarstvo je ena izmed pomembnejših kmetijskih dejavnosti. Predstavlja temelj uspešne in gospodarne tržne pridelave hrane in krme ter se navezuje na ustvarjanje novih sort, prenos znanja in izobraževanja ter tudi vzdrževanja biotske pestrosti, ki je ključnega pomena za prilagajanje na podnebne spremembe. Tako slovenski zasebni žlahtnitelji kot žlahtnitelji v okviru javnih žlahtniteljskih programov pri svojem delu uporabljajo tudi genski material iz Slovenske rastlinske genske banke, pri čemer zasledujejo svoje žlahtniteljske cilje oziroma poslovne interese.

V Sloveniji se v okviru programov Skupne kmetijske politike zagotavljajo podpore za pridelavo semenskega materiala slovenskih lokalnih sort, ogroženih zaradi genske erozije, ter za uporabo teh sort na slovenskih kmetijah. Uvedene so bile tudi podpore za ekološko semenarstvo, do katere so upravičeni pridelovalci, ki se ukvarjajo z ekološko semensko pridelavo. Pridelovalci semena lahko kandidirajo še na ostale podpore, kot so investicije v infrastrukturo in opremo za dodelavo semena ali krepitev sodelovanja v semenarskih verigah.

Ključne besede:

rastlinska pridelava; zelenjadarstvo; poljedelstvo; okolje, biodiverziteta in podnebne spremembe; priročnik; avtor dr. Marija Gregori, dr. Maja Kolar; recenzija dr. Darja Kocjan Ačko, Darko Vernik; ukrep M1 Prenos znanja in dejavnosti informiranja; 2021, Program razvoja podeželja 2014–2020

Učbenik akvaponika

Zaradi hitrega naraščanja prebivalstva, čedalje večjih potreb po hrani in urbanizacije so kmetijska zemljišča danes čedalje manjša, oceani pa so čedalje bolj izlovljeni. Glede na pričakovane potrebe po hrani v prihodnosti potrebujemo inovativne in ekološke tehnologije za pridelavo hrane, ki ne zavzemajo veliko prostora. Akvaponika je integrirana multitrofična tehnologija pridelave hrane, sestavljena iz dveh sklopov: ribogojstva in hidroponike (pridelava zelenjave brez uporabe tal).

Marec 2020
Copyright © Partnerji projekta Aqu@teach
Aqu@teach je projekt v okviru strateškega partnerstva Erasmus+ v visokem šolstvu (2017–2020), ki ga vodi Univerza Greenwich v sodelovanju z Univerzo uporabnih znanosti v Zürichu (Švica), Tehniško univerzo v Madridu (Španija), Univerzo v Ljubljani (Slovenija) in Biotehniškim centrom Naklo (Slovenija).

Junge, R., Antenen, N., Villarroel, M., Griessler Bulc, T., Ovca, A., & Milliken, S. (Eds.) (2020). Akvaponika. Učbenik za terciarno izobraževanje. Zenodo. http://doi.org/10.5281/zenodo.3948847

Podjetniške veščine - učbenik

V publikaciji je predstavljen pregled komercialne akvaponike, z namenom da bi izpostavili nekatera ključna
vprašanja, ki jih mora podjetnik upoštevati, preden se loti novega podviga.

Marec 2020

Copyright © Partnerji projekta Aqu@teach

Aqu@teach je projekt v okviru strateškega partnerstva Erasmus+ v visokem šolstvu (2017–2020), ki ga vodi Univerza Greenwich v sodelovanju z Univerzo uporabnih znanosti v Zürichu (Švica), Tehniško univerzo v Madridu (Španija), Univerzo v Ljubljani (Slovenija) in Biotehniškim centrom Naklo (Slovenija).

Milliken, S., Griessler Bulc, T., & Junge, R. (Eds.) (2020). Podjetniške veščine na področju Akvaponike. Učbenik za terciarno izobraževanje. Zenodo. http://doi.org/10.5281/zenodo.3948817

akvaponika

Digitalizacija namakanja zelenjave

Plakat o EIP projektu, ki je bil predstavljen na Posvetu JSKS in EIP 2020.

Pričakovani rezultati

• Kmetje se bodo informirano odločali o strategiji namakanja in namakali polja v skladu s potrebami rastlin na njih.
• Kmetje, ki bodo udeleženi v aktivnostih razširjanja rezultatov, se bodo zavedali lastnosti optimalnega namakanja.
• Ovrednotene možnosti uporabe omrežij in komunikatorjev z nizko porabo energije na poljih v različnih regijah.

Vodilni partner: Sedem čez devet d.o.o.

Ostali člani partnerstva: BO – MO, d.o.o.; Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Čarna d.o.o.; Kmetisko gospodarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor; Solvera Lynx d.o.o; Kmetijska gospodarstva: Marijan Drožina, Zdravko Kerin, Janez Peternelj, Stanko Studen, Anton Vrbnjak

Tehnološka navodila za ekološko pridelavo zelenjadnic

Čedalje večji je delež kupcev, ki so osveščeni in si želijo hranljive in s kemikalijami neobremenjene hrane. Za Slovenijo so lahko ekološko pridelana zelenjava, lokalna samooskrba in spremembe v prehrani prebivalcev konkurenčna prednost in prihodnost. V prihodnosti nas poleg izpopolnjevanje agrotehnike čaka tudi delo na povezovanju in dostopnosti ekološke hrane. Želimo si, da bi bil ta priročnik v pomoč vsem, ki želite pridelovati zelenjavo po ekoloških načelih in pomemben motiv za preusmeritev v pridelavo zelenjave za trg. Priročnik je zanimivo branje tudi potrošnikom, da se seznanijo z načeli ekološke pridelave zelenjave in njenih večplastnih prednostih za okolje in vsa živa bitja.

Avtorji:

Miša Pušenjak, KGZS-Zavod Maribor
Mag. Iris Škerbot, KGZS-Zavod Celje
Tončka Jesenko, KGZS
Natalija Pelko, KGZS-Zavod Novo mesto
Breda Vičar, KGZS-Zavod Murska Sobota
Robert Golc, KGZ-Zavod Kranj
Igor Škerbot, KGZS-Zavod Celje

Ključne besede:
PRP, Program razvoja podeželja, ekološko kmetovanje, ukrep M11, ukrep M11, ukrep EK,

Letnica izdaje: 2017

Tehnološka navodila za izvajanje operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo - 2. posodobitev, 2017

Tehnološka navodila za izvajanje operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo v okviru ukrepa Kmetijsko–okoljska–podnebna plačila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

Operacija je namenjena ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks na njivskih površinah, ki predstavljajo višje zahteve od običajne kmetijske prakse. Namen je vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter spodbuditi kmetijska gospodarstva (KMG), da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje, prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter zagotavlja izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.

Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje

Gnojilne norme se sorazmerno hitro spreminjajo. Publikacija vsebuje navodila za gnojenje za vse glavne
kulture. V zgoščeni obliki so zbrani glavni napotki za gnojenje na podlagi izkušenj, opazovanj razvoja rastlin ter kemijskih analiz tal in rastlinskih delov. Smernice so usklajene s trenutnimi predpisi (publikacija je bila izdana leta 2010) in zahtevami za kakovost pridelkov in ohranitev čistega okolja, vendar niso samo njihov prepis, temveč želijo postaviti širši okvir, ki ne temelji zgolj na trenutnih političnih odločitvah ali modnih trendih, temveč predvsem na racionalnih strokovnih
dognanjih. Zaradi tega imajo sicer daljši rok trajanja, kljub temu pa vedno nova znanstvena
spoznanja in tehnološke spremembe zahtevajo njihovo stalno dopolnjevaje.

Avtorji: Rok Mihelič, Jurij Čop, Marijana Jakše, Franci Štampar, Dušica Majer, Stanislav Tojnko, Stanislav Vršič
Leto izdaje: 2010

Ključne besede: gnojenje, gnojilni načrt, organska gnojila, analiza tal