[preselected_search_fields]

Pridelava semena poljščin in krmnih rastlin

Objavljeno: 22.09.2021

Obdelovalnih zemljišč, primernih za pridelavo hrane, ni v neomejenih količinah in jih je vsako leto manj. V prihodnje bo eden glavnih bioloških in ekonomskih izzivov zagotoviti zadostno pridelavo hrane za povečano število prebivalstva. Rastline so sistemi, ki omogočajo življenje na Zemlji. So primarni izvor energije, osnovni element prehrane in gradbeni elementi celic za mnoge druge žive organizme. Hrana je osnovni predpogoj, da človek obdrži svoj obstoj v času in prostoru, zato je nujno potrebno, da se vse bolj ravnamo po zakonitostih narave. V tem pogledu je pomen kmetijske pridelave in pridelave semena izjemno velik. Kar 95 % hrane se pridela iz rastlin, ki se razmnožujejo s semenom (Milošević, 2011).

Pridelava semena ima v svetu tudi velik ekonomski pomen. Letna vrednost semenske pridelave se ocenjuje na 32 milijard USD (27 milijard EUR). Največje izvoznice pa so Nizozemska, ZDA, Francija in Nemčija. Pridelava semena zaposluje tudi druge dejavnosti, kot so transport, kemijska industrija, proizvodnja embalaže, tiskarstvo in druge. Semenarstvo kot dejavnost obsega pridelavo semena, dodelavo in trženje.

Osnovna definicija semenarstva je: »Semenarstvo je del kmetijske znanosti, stroke in proizvodnje, ki na organiziran način zagotavlja množično razmnoževanje semena kmetijskih rastlin in ob tem maksimalno ohranja sortno čistost in kakovost semena« (Miloševič, 2011).

Namen semenarstva je zagotavljanje zadostnih količin zdravega in kakovostnega semena preverjenih/preizkušenih sort, ki dajejo velike in kakovostne pridelke. Ob vpisu nove sorte v sortno listo je semena malo in še ni namenjeno trženju, ampak za nadaljnje razmnoževanje. Cilj žlahtniteljev in semenarjev pa je, da so dobre sorte čim prej na voljo pridelovalcem. S ciljnim trženjem in širjenjem sorte je treba semena razmnožiti v zadostnih količinah za
pridelavo.

Ključne besede:

rastlinska pridelava; poljedelstvo, zelenjadarstvo; okolje, biodiverziteta in podnebne spremembe; priročnik; žita, pšenica, pira, ječmen, tritikala, rž, oves, ajda, proso, koruza, krompir, stročnice, grah, soja, krmne metuljnice, trave, detelja, lucerna, ljuljka, buča golica, M1 Prenos znanja in dejavnosti informiranja; Program razvoja podeželja 2014–2020; avtor Darko Vernik, recenzija dr. Darja Kocjan Ačko

Odvzem vzorcev tal za kemijsko analizo

Objavljeno: 30.03.2021

Predavanje, ki je bilo izvedeno v okviru M1: predhodno usposabljanje za vstop v ukrep M10 KOPOP 2021.

Janez Sušin, Kmetijski institut Slovenije (KIS)

Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk (EIP projekt)

Objavljeno: 18.11.2020

Predstavitveni plakat EIP projekta Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk, ki je bil predstavljen na Posvetu JSKS in EIP leta 2020.

Vodilni partner: Univerza v Mariboru, FKBV.

Ostali člani partnerstva: UL BF, KIS, KGZS MB, KGZS MS, KGZS NM, KGZS LJ, KGZ Sava d.o.o., Mirosan d.o.o., Evrosad d.o.o., Karlovček d.o.o., Adam Novak, Branko Juhart, Vojko Šušterič, Mohor Holešek

Pričakovani rezultati
Prenos znanja na člane partnerstva in izvedba novih tehnoloških ukrepov v demonstracijskih nasadih ter izvedba usposabljanj za širšo javnost.

Uvedba novih mehanskih in avtonomnih avtomatiziranih tehnologij za trajnostno pridelavo grozdja v vinogradih

Objavljeno: 18.11.2020

Plakat o EIP projektu, ki je bil predstavljen na Posvetu JSKS in EIP 2020.

Pričakovani rezultati

  • Razvit prototip (avtomatiziran-avtonomni nanos škropilne brozge).
  • S pomočjo različnih alternativnih sistemov zatirali plevelno populacijo v vinogradih
  • Avtohtone rastline bodo doprinesle k dvigu biotske pestrosti vinogradov.
  • Promoviranje uporabe avtohtonih divjih sadnih vrst
  • Hitrejše in učinkovitejše merjenje dozorevanje grozdja v vinogradih glede na trenutno merjenje v praksi.

Vodilni partner: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Ostali člani partnerstva: Univerza v Ljubljani – Fakulteta zastrojništvo, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA,
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR, Interexport d.o.o., DVERI-PAX d.o.o., KG: Vinko Šerbinek, Katarina Puhan, Dora Petrič, Marjan Simčič, Miha Toplišek

Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije

Objavljeno: 18.11.2020

Plakat o izvajanju projekta EIP Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije, ki je bil predstavljen na Posvetu JSKS in EIP 2020.

Pričakovani rezultati

  • Določiti najustreznejši hibrid za pridelavo koruznih oklaskov in zrnja
  • Izvesti pobiranje koruznih oklaskov s prototipom
  • Razviti tehnologijo predelave koruznih oklaskov
  • Uporaba oklaska kot vira energije
  • Povečana energetska neodvisnost kmetij

Obdobje trajanja projekta: do 13. 12. 2021

Vodilni partner: ŽIPO Lenart d.o.o.

Ostali člani partnerstva: skupaj je ostalih partnerjev še 10: KGZS, Zavod Maribor, NLZOH, KIS, Interkorn d.o.o., ProFUTURUS d.o.o., BŠ Maribor, dodatno so še 4 KG: Anita Števanec, Boštjan Kraner, Matej Korošec, Franc Horvat

Digitalizacija namakanja zelenjave

Objavljeno: 18.11.2020

Plakat o EIP projektu, ki je bil predstavljen na Posvetu JSKS in EIP 2020.

Pričakovani rezultati

  • Kmetje se bodo informirano odločali o strategiji namakanja in namakali polja v skladu s potrebami rastlin na njih.
  • Kmetje, ki bodo udeleženi v aktivnostih razširjanja rezultatov, se bodo zavedali lastnosti optimalnega namakanja.
  • Ovrednotene možnosti uporabe omrežij in komunikatorjev z nizko porabo energije na poljih v različnih regijah.

Vodilni partner: Sedem čez devet d.o.o.

Ostali člani partnerstva: BO – MO, d.o.o.; Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Čarna d.o.o.; Kmetisko gospodarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor; Solvera Lynx d.o.o; Kmetijska gospodarstva: Marijan Drožina, Zdravko Kerin, Janez Peternelj, Stanko Studen, Anton Vrbnjak

BONITA, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji - od pridelave do trženja (EIP projekt)

Objavljeno: 18.11.2020

Predstavitveni plakat EIP projekta BONITA, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji - od pridelave do trženja, ki je bil predstavljen na Posvetu JSKS in EIP leta 2020.

Vodilni partner: UL Biotehniška fakulteta
Ostali člani partnerstva: skupno 11 partnerjev, od tega 7 pridelovalcev – sadjarjev

Dosedanji rezultati
Sajenje novih nasadov izven partnerstva
Izdelava celostne grafične podobe
Odpadanje plodov pred obiranjem - rešitev uporaba Obsthormona

Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila za obdobje 2015-2020, 7. izdaja, maj 2020

Objavljeno: 22.05.2020

Ukrep Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) sestoji iz 19 operacij z obveznimi in izbirnimi zahtevami. Upravičenec, ki se odloči za vstop v katero
izmed operacij ukrepa KOPOP, mora izvajati obvezne zahteve, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev posamezne operacije, če so v okviru posamezne operacije le-te na voljo. Namen brošure je zagotoviti informiranost javnosti v zvezi s ključnimi zahtevami in pogoji za izvajanje ter spremembami in dopolnitvami ukrepa KOPOP, kar je zlasti pomembno za tiste upravičence, ki so že vključeni ali pa se nameravajo vključiti v ta ukrep.

M10 KOPOP, Predhodno usposabljanje 2020, M1 Prenos znanja in informiranosti, Operacija Posebni traviščni habitat, Operacija Traviščni habitati metuljev, Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, Stelniki, Vodni viri, Operacija Ohranjanje habitatov strmih travnikov, Operacija Grbinasti travniki (KRA_GRB), Operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, Operacija Planinska paša, Operacija Visokodebelni travniški sadovnjaki (KRA_VTSA), Ohranjanje mejic, Operacije Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje (GEN_PAS), Operacija Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, j

Tehnološka navodila za ekološko pridelavo zelenjadnic

Objavljeno: 05.07.2018

Čedalje večji je delež kupcev, ki so osveščeni in si želijo hranljive in s kemikalijami neobremenjene hrane. Za Slovenijo so lahko ekološko pridelana zelenjava, lokalna samooskrba in spremembe v prehrani prebivalcev konkurenčna prednost in prihodnost. V prihodnosti nas poleg izpopolnjevanje agrotehnike čaka tudi delo na povezovanju in dostopnosti ekološke hrane. Želimo si, da bi bil ta priročnik v pomoč vsem, ki želite pridelovati zelenjavo po ekoloških načelih in pomemben motiv za preusmeritev v pridelavo zelenjave za trg. Priročnik je zanimivo branje tudi potrošnikom, da se seznanijo z načeli ekološke pridelave zelenjave in njenih večplastnih prednostih za okolje in vsa živa bitja.

Avtorji:

Miša Pušenjak, KGZS-Zavod Maribor
Mag. Iris Škerbot, KGZS-Zavod Celje
Tončka Jesenko, KGZS
Natalija Pelko, KGZS-Zavod Novo mesto
Breda Vičar, KGZS-Zavod Murska Sobota
Robert Golc, KGZ-Zavod Kranj
Igor Škerbot, KGZS-Zavod Celje

Ključne besede:
PRP, Program razvoja podeželja, ekološko kmetovanje, ukrep M11, ukrep M11, ukrep EK,

Letnica izdaje: 2017

Tehnološka navodila za izvajanje operacij Trajno travinje I in Trajno travinje II - 3. posodobitev, 2018

Objavljeno: 04.05.2018

Specifični operaciji Trajno travinje I in II sta namenjeni ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks, ki prispevajo k ohranjanju biotske pestrosti in zmanjševanju izpustov amonijaka. Obe operaciji zahtevata nekaj dodatnega dela predvsem pa več znanja in obilico novosti pri kmetovanju. Operacije ukrepa KOPOP niso primerne za vsakega kmetovalca, ampak so namenjene nadstandardnim storitvam kmetij, ki bodo ob osnovni kmetijski pridelavi zagotavljale tudi varovanje okolja.