[preselected_search_fields]

Pridelava semena poljščin in krmnih rastlin

Objavljeno: 22.09.2021

Obdelovalnih zemljišč, primernih za pridelavo hrane, ni v neomejenih količinah in jih je vsako leto manj. V prihodnje bo eden glavnih bioloških in ekonomskih izzivov zagotoviti zadostno pridelavo hrane za povečano število prebivalstva. Rastline so sistemi, ki omogočajo življenje na Zemlji. So primarni izvor energije, osnovni element prehrane in gradbeni elementi celic za mnoge druge žive organizme. Hrana je osnovni predpogoj, da človek obdrži svoj obstoj v času in prostoru, zato je nujno potrebno, da se vse bolj ravnamo po zakonitostih narave. V tem pogledu je pomen kmetijske pridelave in pridelave semena izjemno velik. Kar 95 % hrane se pridela iz rastlin, ki se razmnožujejo s semenom (Milošević, 2011).

Pridelava semena ima v svetu tudi velik ekonomski pomen. Letna vrednost semenske pridelave se ocenjuje na 32 milijard USD (27 milijard EUR). Največje izvoznice pa so Nizozemska, ZDA, Francija in Nemčija. Pridelava semena zaposluje tudi druge dejavnosti, kot so transport, kemijska industrija, proizvodnja embalaže, tiskarstvo in druge. Semenarstvo kot dejavnost obsega pridelavo semena, dodelavo in trženje.

Osnovna definicija semenarstva je: »Semenarstvo je del kmetijske znanosti, stroke in proizvodnje, ki na organiziran način zagotavlja množično razmnoževanje semena kmetijskih rastlin in ob tem maksimalno ohranja sortno čistost in kakovost semena« (Miloševič, 2011).

Namen semenarstva je zagotavljanje zadostnih količin zdravega in kakovostnega semena preverjenih/preizkušenih sort, ki dajejo velike in kakovostne pridelke. Ob vpisu nove sorte v sortno listo je semena malo in še ni namenjeno trženju, ampak za nadaljnje razmnoževanje. Cilj žlahtniteljev in semenarjev pa je, da so dobre sorte čim prej na voljo pridelovalcem. S ciljnim trženjem in širjenjem sorte je treba semena razmnožiti v zadostnih količinah za
pridelavo.

Ključne besede:

rastlinska pridelava; poljedelstvo, zelenjadarstvo; okolje, biodiverziteta in podnebne spremembe; priročnik; žita, pšenica, pira, ječmen, tritikala, rž, oves, ajda, proso, koruza, krompir, stročnice, grah, soja, krmne metuljnice, trave, detelja, lucerna, ljuljka, buča golica, M1 Prenos znanja in dejavnosti informiranja; Program razvoja podeželja 2014–2020; avtor Darko Vernik, recenzija dr. Darja Kocjan Ačko

Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila za obdobje 2015-2020, 7. izdaja, maj 2020

Objavljeno: 22.05.2020

Ukrep Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) sestoji iz 19 operacij z obveznimi in izbirnimi zahtevami. Upravičenec, ki se odloči za vstop v katero
izmed operacij ukrepa KOPOP, mora izvajati obvezne zahteve, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev posamezne operacije, če so v okviru posamezne operacije le-te na voljo. Namen brošure je zagotoviti informiranost javnosti v zvezi s ključnimi zahtevami in pogoji za izvajanje ter spremembami in dopolnitvami ukrepa KOPOP, kar je zlasti pomembno za tiste upravičence, ki so že vključeni ali pa se nameravajo vključiti v ta ukrep.

M10 KOPOP, Predhodno usposabljanje 2020, M1 Prenos znanja in informiranosti, Operacija Posebni traviščni habitat, Operacija Traviščni habitati metuljev, Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, Stelniki, Vodni viri, Operacija Ohranjanje habitatov strmih travnikov, Operacija Grbinasti travniki (KRA_GRB), Operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, Operacija Planinska paša, Operacija Visokodebelni travniški sadovnjaki (KRA_VTSA), Ohranjanje mejic, Operacije Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje (GEN_PAS), Operacija Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, j