[preselected_search_fields]

Pridelava semena poljščin in krmnih rastlin

Objavljeno: 22.09.2021

Obdelovalnih zemljišč, primernih za pridelavo hrane, ni v neomejenih količinah in jih je vsako leto manj. V prihodnje bo eden glavnih bioloških in ekonomskih izzivov zagotoviti zadostno pridelavo hrane za povečano število prebivalstva. Rastline so sistemi, ki omogočajo življenje na Zemlji. So primarni izvor energije, osnovni element prehrane in gradbeni elementi celic za mnoge druge žive organizme. Hrana je osnovni predpogoj, da človek obdrži svoj obstoj v času in prostoru, zato je nujno potrebno, da se vse bolj ravnamo po zakonitostih narave. V tem pogledu je pomen kmetijske pridelave in pridelave semena izjemno velik. Kar 95 % hrane se pridela iz rastlin, ki se razmnožujejo s semenom (Milošević, 2011).

Pridelava semena ima v svetu tudi velik ekonomski pomen. Letna vrednost semenske pridelave se ocenjuje na 32 milijard USD (27 milijard EUR). Največje izvoznice pa so Nizozemska, ZDA, Francija in Nemčija. Pridelava semena zaposluje tudi druge dejavnosti, kot so transport, kemijska industrija, proizvodnja embalaže, tiskarstvo in druge. Semenarstvo kot dejavnost obsega pridelavo semena, dodelavo in trženje.

Osnovna definicija semenarstva je: »Semenarstvo je del kmetijske znanosti, stroke in proizvodnje, ki na organiziran način zagotavlja množično razmnoževanje semena kmetijskih rastlin in ob tem maksimalno ohranja sortno čistost in kakovost semena« (Miloševič, 2011).

Namen semenarstva je zagotavljanje zadostnih količin zdravega in kakovostnega semena preverjenih/preizkušenih sort, ki dajejo velike in kakovostne pridelke. Ob vpisu nove sorte v sortno listo je semena malo in še ni namenjeno trženju, ampak za nadaljnje razmnoževanje. Cilj žlahtniteljev in semenarjev pa je, da so dobre sorte čim prej na voljo pridelovalcem. S ciljnim trženjem in širjenjem sorte je treba semena razmnožiti v zadostnih količinah za
pridelavo.

Ključne besede:

rastlinska pridelava; poljedelstvo, zelenjadarstvo; okolje, biodiverziteta in podnebne spremembe; priročnik; žita, pšenica, pira, ječmen, tritikala, rž, oves, ajda, proso, koruza, krompir, stročnice, grah, soja, krmne metuljnice, trave, detelja, lucerna, ljuljka, buča golica, M1 Prenos znanja in dejavnosti informiranja; Program razvoja podeželja 2014–2020; avtor Darko Vernik, recenzija dr. Darja Kocjan Ačko

Varovanje voda in ukrep KOPOP

Objavljeno: 30.03.2021

Predavanje, ki je bilo izvedeno v okviru predhodnega usposabljanja za vstop v ukrep M10 KOPOP 2021.

Usposabljanje je bilo izvedeno v okviru ukrepa M1 Prenos znanja in informiranja.

Urška Bremec, Direkcija Republike Slovenije za vode - Oddelek za varstvo in rabo voda
Dr. Tanja Mohorko, Ministrstvo za okolje in prostor - Varstvo in raba voda ter javne službe

Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila za obdobje 2015-2020, 7. izdaja, maj 2020

Objavljeno: 22.05.2020

Ukrep Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) sestoji iz 19 operacij z obveznimi in izbirnimi zahtevami. Upravičenec, ki se odloči za vstop v katero
izmed operacij ukrepa KOPOP, mora izvajati obvezne zahteve, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev posamezne operacije, če so v okviru posamezne operacije le-te na voljo. Namen brošure je zagotoviti informiranost javnosti v zvezi s ključnimi zahtevami in pogoji za izvajanje ter spremembami in dopolnitvami ukrepa KOPOP, kar je zlasti pomembno za tiste upravičence, ki so že vključeni ali pa se nameravajo vključiti v ta ukrep.

M10 KOPOP, Predhodno usposabljanje 2020, M1 Prenos znanja in informiranosti, Operacija Posebni traviščni habitat, Operacija Traviščni habitati metuljev, Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, Stelniki, Vodni viri, Operacija Ohranjanje habitatov strmih travnikov, Operacija Grbinasti travniki (KRA_GRB), Operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, Operacija Planinska paša, Operacija Visokodebelni travniški sadovnjaki (KRA_VTSA), Ohranjanje mejic, Operacije Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje (GEN_PAS), Operacija Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, j

Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin

Objavljeno: 27.06.2017

Tehnološka navodila so smernice za izvedbo ekološke pridelave v praksi. Ekološko kmetovanje ne pomeni vračanje v pradavnino, ampak bi moralo biti
vir najsodobnejših etično sprejemljivih tehnoloških rešitev. Takšen pristop daje kolektivno moč za splošni razvoj ekološkega pridelovanja in nudi posamezniku možnost, živeti dostojno s prvinskim čutenjem in biti kanček v mozaiku naravne celote. Predvsem pa je namen, da v širšem kontekstu s kmetovanjem dodatno ne obremenjuje okolja in hrane s sintetskimi kemičnimi sredstvi in transgenimi organizmi. Ekološka pridelava je življenjski slog in hkrati konkurenčni način strokovne pridelave živeža.

Leto izdaje: 2017

Ključne besede:
ekološko kmetijstvo, EK, eko, poljedelstvo, M11, ukrep 11, ekološko kmetovanje, poljedelstvo in zelenjadarstvo

Tehnološka navodila za izvajanje operacije Vinogradništvo - 2. posodobitev, 2017

Objavljeno: 10.04.2017

Zahteve na področju naravi prijaznega vinogradništva v okviru ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) so le logična posledica dosedanjih izkušenj v integrirani pridelavi grozdja. Te zahteve so združene v operacijo Vinogradništvo (operacija KOPOP-VIN), ki je namenjena ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks, ki uvajajo višje zahteve od običajne prakse v tej panogi. Podpora KOPOP je namenjena predvsem tistim vinogradnikom, ki pri gospodarjenju z vinogradniškimi površinami prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, varovanju vodnih virov ter s prilagoditvijo sistema pridelave grozdja prispevajo k blaženju, predvsem pa prilagajanju podnebnim spremembam.

Letnica izdaje: 2017

Ključne besede:
M10 KOPOP

 

Tehnološka navodila za izvajanje operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo - 2. posodobitev, 2017

Objavljeno: 10.04.2017

Tehnološka navodila za izvajanje operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo v okviru ukrepa Kmetijsko–okoljska–podnebna plačila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

Operacija je namenjena ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks na njivskih površinah, ki predstavljajo višje zahteve od običajne kmetijske prakse. Namen je vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter spodbuditi kmetijska gospodarstva (KMG), da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje, prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter zagotavlja izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.

 

 

Tehnološka navodila za izvajanje operacije Vodni viri - 2. posodobitev, 2017

Objavljeno: 10.04.2017

Ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 je namenjen ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks, ki predstavljajo višje zahteve od običajne kmetijske prakse, zagotavljajo pa tudi izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.

Upravičenci morajo ob vstopu v ukrep KOPOP izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti:

  • imeti najmanj en hektar (v nadaljevanju: ha) kmetijskih površin na KMG;
  • KMG mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: RKG);
  • imeti opravljen šesturni program predhodnega usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin;
  • imeti izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva, ki je elektronski dokument, pripravljen v okviru svetovalne storitve.

Tehnološka navodila za izvajanje operacije Vodni viri v okviru ukrepa Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2. posodobitev) 2017

 

Tehnološka navodila za izvajanje operacije Sadjarstvo v okviru ukrepa KOPOP - 2. posodobitev, 2017

Objavljeno: 10.04.2017

Sadjarstvo je kmetijska panoga, kjer se spremembe v pridelavi, ki temeljijo na okolju, pridelovalcu in ne nazadnje potrošniku prijaznejši pridelavi, odvijajo zelo hitro. Novejši okoljski ukrepi sledijo filozofiji zmanjšane obremenitve pridelka in okolja s fitofarmacevtskimi sredstvi (v nadaljevanju: FFS), prispevajo pa tudi k varovanju zdravja ljudi (pridelovalcev in potrošnikov).
V skladu z Uredbo o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, z vsemi spremembami; v nadaljevanju uredba) se v okviru ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljevanju: ukrep KOPOP) izvaja tudi operacija Sadjarstvo (v nadaljevanju: operacija SAD), ki vključuje naslednje zahteve:

a) obvezna zahteva:

  • SAD_VABE: Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov (v
    nadaljevanju: SAD_VABE);

b) izbirne zahteve:

  • SAD_EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi (v nadaljevanju: SAD_EKGN),
  • SAD_KONF: Uporaba metode konfuzije in dezorientacije (v nadaljevanju: SAD_KONF),
  • SAD_MEHZ: Mehansko zatiranje plevelov (pod drevesi) (v nadaljevanju: SAD_MEHZ),
  • SAD_POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano ledino (v nadaljevanju: SAD_POKT).

Tehnološka navodila za izvajanje operacije Sadjarstvo v okviru ukrepa Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2. posodobitev) 2017

 

Tehnološka navodila za ekološko pridelavo sadja

Objavljeno: 09.03.2016

V tehnoloških listih so za vsako posamezno sadno vrsto v preglednicah navedena opozorila, v katerem obdobju ali razvojni fazi rastline mora biti pridelovalec pozoren na posamezen agrotehnični ukrep. Kako in kdaj bo opravilo upoštevano, se odloči vsak sam po temeljitem razmisleku, na podlagi izkušenj ali razgovora s strokovnjakom.

Pri načrtovanju ekološke pridelave moramo upoštevati danosti, ki jih imamo na kmetiji (primerne površine, delovna sila, druga pridelava). Ekološka pridelava je delovno veliko bolj intenzivna od standardne in zahteva veliko znanja. Ob ustrezni tehnologiji in uspešnem trženju so pridelki in prihodek visoki.

Leto izdaje: 2016