Poljedelstvo

Okoljsko učinkovita kmetijska pridelava koruze in pšenice na vodovarstvenih območjih - PPT

Praktični problem: V kmetijski dejavnosti, ki se izvaja tudi na vodovarstvenih območjih (VVO), se uporabljajo gnojila in fitofarmacevtska sredstva (FFS), ki lahko onesnažijo podtalnico, ki je vir pitne vode.

Obdobje trajanja projekta: 14. 12. 2018 - 13. 12. 2021

Na voljo je predstavitev o projektu iz novembra 2021.

Ključne besede: EIP, Posvet JSKS, dogodek EIP, pridelava pšenice, pridelava koruze, rastlinska pridelava, VVO

Okoljsko učinkovita kmetijska pridelava koruze in pšenice na vodovarstvenih območjih - plakat

Praktični problem: V kmetijski dejavnosti, ki se izvaja tudi na vodovarstvenih območjih (VVO), se uporabljajo gnojila in fitofarmacevtska sredstva (FFS), ki lahko onesnažijo podtalnico, ki je vir pitne vode.

Obdobje trajanja projekta: 14. 12. 2018 - 13. 12. 2021

Na voljo je predstavitveni plakat o projektu iz novembra 2021.

Ključne besede: EIP, Posvet JSKS, dogodek EIP, pridelava pšenice, pridelava koruze, rastlinska pridelava, rastlinska pridelava, poljedelstvo

Pridelava semena poljščin in krmnih rastlin

Obdelovalnih zemljišč, primernih za pridelavo hrane, ni v neomejenih količinah in jih je vsako leto manj. V prihodnje bo eden glavnih bioloških in ekonomskih izzivov zagotoviti zadostno pridelavo hrane za povečano število prebivalstva. Rastline so sistemi, ki omogočajo življenje na Zemlji. So primarni izvor energije, osnovni element prehrane in gradbeni elementi celic za mnoge druge žive organizme. Hrana je osnovni predpogoj, da človek obdrži svoj obstoj v času in prostoru, zato je nujno potrebno, da se vse bolj ravnamo po zakonitostih narave. V tem pogledu je pomen kmetijske pridelave in pridelave semena izjemno velik. Kar 95 % hrane se pridela iz rastlin, ki se razmnožujejo s semenom (Milošević, 2011).

Pridelava semena ima v svetu tudi velik ekonomski pomen. Letna vrednost semenske pridelave se ocenjuje na 32 milijard USD (27 milijard EUR). Največje izvoznice pa so Nizozemska, ZDA, Francija in Nemčija. Pridelava semena zaposluje tudi druge dejavnosti, kot so transport, kemijska industrija, proizvodnja embalaže, tiskarstvo in druge. Semenarstvo kot dejavnost obsega pridelavo semena, dodelavo in trženje.

Osnovna definicija semenarstva je: »Semenarstvo je del kmetijske znanosti, stroke in proizvodnje, ki na organiziran način zagotavlja množično razmnoževanje semena kmetijskih rastlin in ob tem maksimalno ohranja sortno čistost in kakovost semena« (Miloševič, 2011).

Namen semenarstva je zagotavljanje zadostnih količin zdravega in kakovostnega semena preverjenih/preizkušenih sort, ki dajejo velike in kakovostne pridelke. Ob vpisu nove sorte v sortno listo je semena malo in še ni namenjeno trženju, ampak za nadaljnje razmnoževanje. Cilj žlahtniteljev in semenarjev pa je, da so dobre sorte čim prej na voljo pridelovalcem. S ciljnim trženjem in širjenjem sorte je treba semena razmnožiti v zadostnih količinah za
pridelavo.

Ključne besede:

rastlinska pridelava; poljedelstvo, zelenjadarstvo; okolje, biodiverziteta in podnebne spremembe; priročnik; žita, pšenica, pira, ječmen, tritikala, rž, oves, ajda, proso, koruza, krompir, stročnice, grah, soja, krmne metuljnice, trave, detelja, lucerna, ljuljka, buča golica, M1 Prenos znanja in dejavnosti informiranja; Program razvoja podeželja 2014–2020; avtor Darko Vernik, recenzija dr. Darja Kocjan Ačko

Pridelava semena zelenjadnic

Lokalna biotska raznovrstnost na poljih in njivah je pomembna za upravljanje krajine, ker zahteva manj kemičnega vnosa, tako pridelana hrana je okusnejša in raznovrstnejša. Ohranjanje in razvoj sort, ki so prilagojene lokalnim razmeram, je izrednega pomena pri vzdrževanju in povečevanju samooskrbe, še predvsem glede na trenutne razmere na trgu s semeni ter nepredvidljive podnebne spremembe.

Semenarstvo je ena izmed pomembnejših kmetijskih dejavnosti. Predstavlja temelj uspešne in gospodarne tržne pridelave hrane in krme ter se navezuje na ustvarjanje novih sort, prenos znanja in izobraževanja ter tudi vzdrževanja biotske pestrosti, ki je ključnega pomena za prilagajanje na podnebne spremembe. Tako slovenski zasebni žlahtnitelji kot žlahtnitelji v okviru javnih žlahtniteljskih programov pri svojem delu uporabljajo tudi genski material iz Slovenske rastlinske genske banke, pri čemer zasledujejo svoje žlahtniteljske cilje oziroma poslovne interese.

V Sloveniji se v okviru programov Skupne kmetijske politike zagotavljajo podpore za pridelavo semenskega materiala slovenskih lokalnih sort, ogroženih zaradi genske erozije, ter za uporabo teh sort na slovenskih kmetijah. Uvedene so bile tudi podpore za ekološko semenarstvo, do katere so upravičeni pridelovalci, ki se ukvarjajo z ekološko semensko pridelavo. Pridelovalci semena lahko kandidirajo še na ostale podpore, kot so investicije v infrastrukturo in opremo za dodelavo semena ali krepitev sodelovanja v semenarskih verigah.

Ključne besede:

rastlinska pridelava; zelenjadarstvo; poljedelstvo; okolje, biodiverziteta in podnebne spremembe; priročnik; avtor dr. Marija Gregori, dr. Maja Kolar; recenzija dr. Darja Kocjan Ačko, Darko Vernik; ukrep M1 Prenos znanja in dejavnosti informiranja; 2021, Program razvoja podeželja 2014–2020

Kmetijski vidik varstva narave in Invazivne rastline v kmetijstvu (KOPOP 2021)

Predavanje, ki je bilo izvedeno v okviru predhodnega usposabljanja za vstop v ukrep M10 KOPOP 2021.

M1 Prenos znanja in informiranja

dr. Klemen Eler, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije

Plakat o izvajanju projekta EIP Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije, ki je bil predstavljen na Posvetu JSKS in EIP 2020.

Pričakovani rezultati

• Določiti najustreznejši hibrid za pridelavo koruznih oklaskov in zrnja
• Izvesti pobiranje koruznih oklaskov s prototipom
• Razviti tehnologijo predelave koruznih oklaskov
• Uporaba oklaska kot vira energije
• Povečana energetska neodvisnost kmetij

Obdobje trajanja projekta: do 13. 12. 2021

Vodilni partner: ŽIPO Lenart d.o.o.

Ostali člani partnerstva: skupaj je ostalih partnerjev še 10: KGZS, Zavod Maribor, NLZOH, KIS, Interkorn d.o.o., ProFUTURUS d.o.o., BŠ Maribor, dodatno so še 4 KG: Anita Števanec, Boštjan Kraner, Matej Korošec, Franc Horvat

Grajeni ekosistemi za blaženje vpliva kmetijstva na okolje oz. zaščito kmetijskih zemljišč - GREKO

Plakat o EIP projektu Grajeni ekosistemi za blaženje vpliva kmetijstva na okolje oz. zaščito kmetijskih zemljišč na Posvetu JSKS in EIP 2020.

Namen in cilji projekt

Zmanjšati odtok hranil s kmetijskih površin v vodotoke z vzpostavitvijo grajenih ekosistemov v osuševalnih jarkih

Vodilni partner: LIMNOS d.o.o.
Člani partnerstva: Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta), Društvo za proučevanje ptic in varstvo narave, Razvojna agencija Kozjansko, KGZS Zavod Novo mesto, KGZS Zavod Murska Sobota, Kmetijska gospodarstva Dejan Küčan, Andrej Grabnar, Majda Veselič, Infrastrukturni Center Jablje, Meja Šentjur d.d

Invazivne rastline in kmetijstvo

S to knjižico se želi vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, predstaviti dvoje: (1) lastnosti in zatiranje oz. omejevanje invazivnih rastlin, ki so pri nas že razširjene in so tudi del navzkrižne skladnosti, ter (2)
potencialne nove invazivke, ki so že prisotne ponekod pri nas ali v naši soseščini in za katere je zgodnje odkrivanje in odstranitev majhnih populacij zelo učinkovit način reševanja problema.

Avtor: Klemen Eler, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

Leto izdaje: 2018

Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin

Tehnološka navodila so smernice za izvedbo ekološke pridelave v praksi. Ekološko kmetovanje ne pomeni vračanje v pradavnino, ampak bi moralo biti
vir najsodobnejših etično sprejemljivih tehnoloških rešitev. Takšen pristop daje kolektivno moč za splošni razvoj ekološkega pridelovanja in nudi posamezniku možnost, živeti dostojno s prvinskim čutenjem in biti kanček v mozaiku naravne celote. Predvsem pa je namen, da v širšem kontekstu s kmetovanjem dodatno ne obremenjuje okolja in hrane s sintetskimi kemičnimi sredstvi in transgenimi organizmi. Ekološka pridelava je življenjski slog in hkrati konkurenčni način strokovne pridelave živeža.

Leto izdaje: 2017

Ključne besede:
ekološko kmetijstvo, EK, eko, poljedelstvo, M11, ukrep 11, ekološko kmetovanje, poljedelstvo in zelenjadarstvo

Tehnološka navodila za izvajanje operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo - 2. posodobitev, 2017

Tehnološka navodila za izvajanje operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo v okviru ukrepa Kmetijsko–okoljska–podnebna plačila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

Operacija je namenjena ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks na njivskih površinah, ki predstavljajo višje zahteve od običajne kmetijske prakse. Namen je vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter spodbuditi kmetijska gospodarstva (KMG), da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje, prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter zagotavlja izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.