[preselected_search_fields]

Okoljsko učinkovita kmetijska pridelava koruze in pšenice na vodovarstvenih območjih - PPT

Objavljeno: 11.03.2022

Praktični problem: V kmetijski dejavnosti, ki se izvaja tudi na vodovarstvenih območjih (VVO), se uporabljajo gnojila in fitofarmacevtska sredstva (FFS), ki lahko onesnažijo podtalnico, ki je vir pitne vode.

Obdobje trajanja projekta: 14. 12. 2018 - 13. 12. 2021

Na voljo je predstavitev o projektu iz novembra 2021.

 

Ključne besede: EIP, Posvet JSKS, dogodek EIP, pridelava pšenice, pridelava koruze, rastlinska pridelava, VVO

Okoljsko učinkovita kmetijska pridelava koruze in pšenice na vodovarstvenih območjih - plakat

Objavljeno: 11.03.2022

Praktični problem: V kmetijski dejavnosti, ki se izvaja tudi na vodovarstvenih območjih (VVO), se uporabljajo gnojila in fitofarmacevtska sredstva (FFS), ki lahko onesnažijo podtalnico, ki je vir pitne vode.

Obdobje trajanja projekta: 14. 12. 2018 - 13. 12. 2021

Na voljo je predstavitveni plakat o projektu iz novembra 2021.

 

Ključne besede: EIP, Posvet JSKS, dogodek EIP, pridelava pšenice, pridelava koruze, rastlinska pridelava, rastlinska pridelava, poljedelstvo

Analiza tal

Objavljeno: 25.02.2022

Analiza tal je osnova za strokovno utemeljeno in ekonomsko učinkovito gnojenje. Vsak pridelovalec mora vedeti, s koliko hranili v tleh razpolaga, da bo vedel, kako gnojiti. Še posebej pomembno je to v današnjem času, ko so cene mineralnih gnojil poskočile v nebo. Za samo ekonomično pridelavo je strošek analize in gnojilnega načrta minimalen. Cena se na hektar giblje nekje med 8 do 10 evrov.

Priročnik o zelenjavi in sadju, namenjen strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju za izvajanje spremljevalnih izobraževalnih dejavnosti Šolske sheme EU

Objavljeno: 23.12.2021

E-priročnik za učitelje o sadju in zelenjavi »Slastno, hrustljavo, zdravo«

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravilo e-priročnik o zelenjavi in sadju, ki je namenjen strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju za izvajanje spremljevalnih izobraževalnih dejavnosti Šolske sheme EU »Slastno, hrustljavo, zdravo«.

Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Leto izdaje: 2021

Ključne besede: sadjarstvo, sadje, zelenjadarstvo, zelenjava, šolska shema EU

Pridelava semena poljščin in krmnih rastlin

Objavljeno: 05.11.2021

Obdelovalnih zemljišč, primernih za pridelavo hrane, ni v neomejenih količinah in jih je vsako leto manj. V prihodnje bo eden glavnih bioloških in ekonomskih izzivov zagotoviti zadostno pridelavo hrane za povečano število prebivalstva. Rastline so sistemi, ki omogočajo življenje na Zemlji. So primarni izvor energije, osnovni element prehrane in gradbeni elementi celic za mnoge druge žive organizme. Hrana je osnovni predpogoj, da človek obdrži svoj obstoj v času in prostoru, zato je nujno potrebno, da se vse bolj ravnamo po zakonitostih narave. V tem pogledu je pomen kmetijske pridelave in pridelave semena izjemno velik. Kar 95 % hrane se pridela iz rastlin, ki se razmnožujejo s semenom (Milošević, 2011).

Pridelava semena ima v svetu tudi velik ekonomski pomen. Letna vrednost semenske pridelave se ocenjuje na 32 milijard USD (27 milijard EUR). Največje izvoznice pa so Nizozemska, ZDA, Francija in Nemčija. Pridelava semena zaposluje tudi druge dejavnosti, kot so transport, kemijska industrija, proizvodnja embalaže, tiskarstvo in druge. Semenarstvo kot dejavnost obsega pridelavo semena, dodelavo in trženje.

Osnovna definicija semenarstva je: »Semenarstvo je del kmetijske znanosti, stroke in proizvodnje, ki na organiziran način zagotavlja množično razmnoževanje semena kmetijskih rastlin in ob tem maksimalno ohranja sortno čistost in kakovost semena« (Miloševič, 2011).

Namen semenarstva je zagotavljanje zadostnih količin zdravega in kakovostnega semena preverjenih/preizkušenih sort, ki dajejo velike in kakovostne pridelke. Ob vpisu nove sorte v sortno listo je semena malo in še ni namenjeno trženju, ampak za nadaljnje razmnoževanje. Cilj žlahtniteljev in semenarjev pa je, da so dobre sorte čim prej na voljo pridelovalcem. S ciljnim trženjem in širjenjem sorte je treba semena razmnožiti v zadostnih količinah za
pridelavo.

Ključne besede:

rastlinska pridelava; poljedelstvo, zelenjadarstvo; okolje, biodiverziteta in podnebne spremembe; priročnik; žita, pšenica, pira, ječmen, tritikala, rž, oves, ajda, proso, koruza, krompir, stročnice, grah, soja, krmne metuljnice, trave, detelja, lucerna, ljuljka, buča golica, M1 Prenos znanja in dejavnosti informiranja; Program razvoja podeželja 2014–2020; avtor Darko Vernik, recenzija dr. Darja Kocjan Ačko

Odvzem vzorcev tal za kemijsko analizo

Objavljeno: 30.03.2021

Predavanje, ki je bilo izvedeno v okviru M1: predhodno usposabljanje za vstop v ukrep M10 KOPOP 2021.

Janez Sušin, Kmetijski institut Slovenije (KIS)

Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk (EIP projekt)

Objavljeno: 18.11.2020

Predstavitveni plakat EIP projekta Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk, ki je bil predstavljen na Posvetu JSKS in EIP leta 2020.

Vodilni partner: Univerza v Mariboru, FKBV.

Ostali člani partnerstva: UL BF, KIS, KGZS MB, KGZS MS, KGZS NM, KGZS LJ, KGZ Sava d.o.o., Mirosan d.o.o., Evrosad d.o.o., Karlovček d.o.o., Adam Novak, Branko Juhart, Vojko Šušterič, Mohor Holešek

Pričakovani rezultati
Prenos znanja na člane partnerstva in izvedba novih tehnoloških ukrepov v demonstracijskih nasadih ter izvedba usposabljanj za širšo javnost.

Uvedba novih mehanskih in avtonomnih avtomatiziranih tehnologij za trajnostno pridelavo grozdja v vinogradih

Objavljeno: 18.11.2020

Plakat o EIP projektu, ki je bil predstavljen na Posvetu JSKS in EIP 2020.

Pričakovani rezultati

  • Razvit prototip (avtomatiziran-avtonomni nanos škropilne brozge).
  • S pomočjo različnih alternativnih sistemov zatirali plevelno populacijo v vinogradih
  • Avtohtone rastline bodo doprinesle k dvigu biotske pestrosti vinogradov.
  • Promoviranje uporabe avtohtonih divjih sadnih vrst
  • Hitrejše in učinkovitejše merjenje dozorevanje grozdja v vinogradih glede na trenutno merjenje v praksi.

Vodilni partner: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Ostali člani partnerstva: Univerza v Ljubljani – Fakulteta zastrojništvo, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA,
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR, Interexport d.o.o., DVERI-PAX d.o.o., KG: Vinko Šerbinek, Katarina Puhan, Dora Petrič, Marjan Simčič, Miha Toplišek

Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje (ppt v okviru dogodka EIP 2020)

Objavljeno: 18.11.2020

Predstavitveni plakat EIP projekta, ki je bil predstavljen v okviru Posveta JSKS in dogodka EIP leta 2020.

Obdobje trajanja projekta: 14. 12. 2018 – 13. 12. 2021

Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije

Objavljeno: 18.11.2020

Plakat o izvajanju projekta EIP Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije, ki je bil predstavljen na Posvetu JSKS in EIP 2020.

Pričakovani rezultati

  • Določiti najustreznejši hibrid za pridelavo koruznih oklaskov in zrnja
  • Izvesti pobiranje koruznih oklaskov s prototipom
  • Razviti tehnologijo predelave koruznih oklaskov
  • Uporaba oklaska kot vira energije
  • Povečana energetska neodvisnost kmetij

Obdobje trajanja projekta: do 13. 12. 2021

Vodilni partner: ŽIPO Lenart d.o.o.

Ostali člani partnerstva: skupaj je ostalih partnerjev še 10: KGZS, Zavod Maribor, NLZOH, KIS, Interkorn d.o.o., ProFUTURUS d.o.o., BŠ Maribor, dodatno so še 4 KG: Anita Števanec, Boštjan Kraner, Matej Korošec, Franc Horvat

Deli z drugimi