Rastlinska pridelava

Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027

Izdajatelj: Ministrstvo za kmetijstvo, gozd. in prehrano
Grafično oblikovanje: Art design, d. o. o.
Prva izdaja: Ljubljana, 2022
Elektronska izdaja
Brezplačna publikacija
Publikacija je dostopna na povezavi: https://skp.si/portal-znanja

Ključne besede: ekološko kmetijstvo, ekološko kmetovanje, živinoreja, rastlinska pridelava, razvoj podeželja, semenarstvo, ekološka reja živali / živinoreja, ekološka rastlinska pridelava, zeleni prehod, varovanje okolja, podnebne spremembe, biodiverziteta

Okoljsko učinkovita kmetijska pridelava koruze in pšenice na vodovarstvenih območjih - PPT

Praktični problem: V kmetijski dejavnosti, ki se izvaja tudi na vodovarstvenih območjih (VVO), se uporabljajo gnojila in fitofarmacevtska sredstva (FFS), ki lahko onesnažijo podtalnico, ki je vir pitne vode.

Obdobje trajanja projekta: 14. 12. 2018 - 13. 12. 2021

Na voljo je predstavitev o projektu iz novembra 2021.

Ključne besede: EIP, Posvet JSKS, dogodek EIP, pridelava pšenice, pridelava koruze, rastlinska pridelava, VVO

Okoljsko učinkovita kmetijska pridelava koruze in pšenice na vodovarstvenih območjih - plakat

Praktični problem: V kmetijski dejavnosti, ki se izvaja tudi na vodovarstvenih območjih (VVO), se uporabljajo gnojila in fitofarmacevtska sredstva (FFS), ki lahko onesnažijo podtalnico, ki je vir pitne vode.

Obdobje trajanja projekta: 14. 12. 2018 - 13. 12. 2021

Na voljo je predstavitveni plakat o projektu iz novembra 2021.

Ključne besede: EIP, Posvet JSKS, dogodek EIP, pridelava pšenice, pridelava koruze, rastlinska pridelava, rastlinska pridelava, poljedelstvo

Analiza tal

Analiza tal je osnova za strokovno utemeljeno in ekonomsko učinkovito gnojenje. Vsak pridelovalec mora vedeti, s koliko hranili v tleh razpolaga, da bo vedel, kako gnojiti. Še posebej pomembno je to v današnjem času, ko so cene mineralnih gnojil poskočile v nebo. Za samo ekonomično pridelavo je strošek analize in gnojilnega načrta minimalen. Cena se na hektar giblje nekje med 8 do 10 evrov.

Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK)

ANEK vsebuje analizo stanja, SWOT analizo, predstavitev potreb, ciljev in ukrepov (70 ukrepov) po 8 prednostnih področjih (pridelava, predelava, prenos znanja, semenarstvo, povezovanje, eko živila v sistemu javnega naročanja, promocija in trženje, raziskave in razvoj novih tehnologij ter ekološko kmetovanje v povezavi s podnebnimi spremembami), ki bodo pripomogli za nadaljnji razvoj ekološkega kmetovanja. ANEK je tudi ena izmed pomembnih usmeritev pri pripravi ukrepov v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 - 2027.

Pridelava semena poljščin in krmnih rastlin

Obdelovalnih zemljišč, primernih za pridelavo hrane, ni v neomejenih količinah in jih je vsako leto manj. V prihodnje bo eden glavnih bioloških in ekonomskih izzivov zagotoviti zadostno pridelavo hrane za povečano število prebivalstva. Rastline so sistemi, ki omogočajo življenje na Zemlji. So primarni izvor energije, osnovni element prehrane in gradbeni elementi celic za mnoge druge žive organizme. Hrana je osnovni predpogoj, da človek obdrži svoj obstoj v času in prostoru, zato je nujno potrebno, da se vse bolj ravnamo po zakonitostih narave. V tem pogledu je pomen kmetijske pridelave in pridelave semena izjemno velik. Kar 95 % hrane se pridela iz rastlin, ki se razmnožujejo s semenom (Milošević, 2011).

Pridelava semena ima v svetu tudi velik ekonomski pomen. Letna vrednost semenske pridelave se ocenjuje na 32 milijard USD (27 milijard EUR). Največje izvoznice pa so Nizozemska, ZDA, Francija in Nemčija. Pridelava semena zaposluje tudi druge dejavnosti, kot so transport, kemijska industrija, proizvodnja embalaže, tiskarstvo in druge. Semenarstvo kot dejavnost obsega pridelavo semena, dodelavo in trženje.

Osnovna definicija semenarstva je: »Semenarstvo je del kmetijske znanosti, stroke in proizvodnje, ki na organiziran način zagotavlja množično razmnoževanje semena kmetijskih rastlin in ob tem maksimalno ohranja sortno čistost in kakovost semena« (Miloševič, 2011).

Namen semenarstva je zagotavljanje zadostnih količin zdravega in kakovostnega semena preverjenih/preizkušenih sort, ki dajejo velike in kakovostne pridelke. Ob vpisu nove sorte v sortno listo je semena malo in še ni namenjeno trženju, ampak za nadaljnje razmnoževanje. Cilj žlahtniteljev in semenarjev pa je, da so dobre sorte čim prej na voljo pridelovalcem. S ciljnim trženjem in širjenjem sorte je treba semena razmnožiti v zadostnih količinah za
pridelavo.

Ključne besede:

rastlinska pridelava; poljedelstvo, zelenjadarstvo; okolje, biodiverziteta in podnebne spremembe; priročnik; žita, pšenica, pira, ječmen, tritikala, rž, oves, ajda, proso, koruza, krompir, stročnice, grah, soja, krmne metuljnice, trave, detelja, lucerna, ljuljka, buča golica, M1 Prenos znanja in dejavnosti informiranja; Program razvoja podeželja 2014–2020; avtor Darko Vernik, recenzija dr. Darja Kocjan Ačko

Varovanje voda in ukrep KOPOP

Predavanje, ki je bilo izvedeno v okviru predhodnega usposabljanja za vstop v ukrep M10 KOPOP 2021.

Usposabljanje je bilo izvedeno v okviru ukrepa M1 Prenos znanja in informiranja.

Urška Bremec, Direkcija Republike Slovenije za vode - Oddelek za varstvo in rabo voda
Dr. Tanja Mohorko, Ministrstvo za okolje in prostor - Varstvo in raba voda ter javne službe

Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila za obdobje 2015-2020, 7. izdaja, maj 2020

Ukrep Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) sestoji iz 19 operacij z obveznimi in izbirnimi zahtevami. Upravičenec, ki se odloči za vstop v katero
izmed operacij ukrepa KOPOP, mora izvajati obvezne zahteve, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev posamezne operacije, če so v okviru posamezne operacije le-te na voljo. Namen brošure je zagotoviti informiranost javnosti v zvezi s ključnimi zahtevami in pogoji za izvajanje ter spremembami in dopolnitvami ukrepa KOPOP, kar je zlasti pomembno za tiste upravičence, ki so že vključeni ali pa se nameravajo vključiti v ta ukrep.

M10 KOPOP, Predhodno usposabljanje 2020, M1 Prenos znanja in informiranosti, Operacija Posebni traviščni habitat, Operacija Traviščni habitati metuljev, Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, Stelniki, Vodni viri, Operacija Ohranjanje habitatov strmih travnikov, Operacija Grbinasti travniki (KRA_GRB), Operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, Operacija Planinska paša, Operacija Visokodebelni travniški sadovnjaki (KRA_VTSA), Ohranjanje mejic, Operacije Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje (GEN_PAS), Operacija Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, j

Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin

Tehnološka navodila so smernice za izvedbo ekološke pridelave v praksi. Ekološko kmetovanje ne pomeni vračanje v pradavnino, ampak bi moralo biti
vir najsodobnejših etično sprejemljivih tehnoloških rešitev. Takšen pristop daje kolektivno moč za splošni razvoj ekološkega pridelovanja in nudi posamezniku možnost, živeti dostojno s prvinskim čutenjem in biti kanček v mozaiku naravne celote. Predvsem pa je namen, da v širšem kontekstu s kmetovanjem dodatno ne obremenjuje okolja in hrane s sintetskimi kemičnimi sredstvi in transgenimi organizmi. Ekološka pridelava je življenjski slog in hkrati konkurenčni način strokovne pridelave živeža.

Leto izdaje: 2017

Ključne besede:
ekološko kmetijstvo, EK, eko, poljedelstvo, M11, ukrep 11, ekološko kmetovanje, poljedelstvo in zelenjadarstvo

Tehnološka navodila za izvajanje operacije Vinogradništvo - 2. posodobitev, 2017

Zahteve na področju naravi prijaznega vinogradništva v okviru ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) so le logična posledica dosedanjih izkušenj v integrirani pridelavi grozdja. Te zahteve so združene v operacijo Vinogradništvo (operacija KOPOP-VIN), ki je namenjena ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks, ki uvajajo višje zahteve od običajne prakse v tej panogi. Podpora KOPOP je namenjena predvsem tistim vinogradnikom, ki pri gospodarjenju z vinogradniškimi površinami prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, varovanju vodnih virov ter s prilagoditvijo sistema pridelave grozdja prispevajo k blaženju, predvsem pa prilagajanju podnebnim spremembam.

Letnica izdaje: 2017

Ključne besede:
M10 KOPOP