Od 5. do 7. novembra 2023 je, v okviru 4. Lombergarjevih dni 2023, potekala tridnevna ekskurzija ekoloških sadjarjev na Poljsko. Strokovna ekskurzija je združila ekološke sadjarske pridelovalce, strokovnjake in sadjarje, ki jih zanima ekološka pridelava sadja.

Ekskurzija je bila izvedena s pomočjo Mreže za podeželje, ki je pomagala s sofinanciranjem dogodka.

1. dan ekskurzije

V nedeljo, 5. novembra smo se v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom odpeljali proti Varšavi. Pot je z vmesnimi kratkimi postanki trajala 14 ur. Zvečer smo si ogledali Varšavo in odšli v hotel.

2. dan ekskurzije

Naslednje jutro smo se odpeljali na posestvo Arkadiusza Kartus-a v Biali Rawski. Ekološka jabolka prideluje na površini 15 hektarjev, ki jih je pred 15 leti kupil od zadruge. Sadovnjaki se nahajajo na 5 lokacijah. Pridelujejo jabolka sort: gold milenium, sava, gold reneta, champion, topaz, idared, chopin in gala. Vsako sorto prideluje na 1 do 2 hektarjih. Želijo razširiti ponudbo sadja, zato bodo letos posadili še 1 hektar hrušk sort conferance in xenia.

Podobno kot pri nas, tudi na Poljskem finančna situacija za sadjarje ni najboljša, saj velike trgovske verige, ki so v nemški ali avstrijski lasti, na Poljsko uvažajo nemška oziroma avstrijska ekološka jabolka. Prav tako je konflikt v Ukrajini onemogočil prodajo sadja v Rusijo.

Neposredna prodaja ekološkega sadja se na Poljskem povečuje, vendar še vedno večino ekološkega sadja prodajo preko združenj. Konvencionalno pridelano sadje pa se prodaja izključno preko združenj. Organizirano imajo tudi Združenje poljskih ekoloških pridelovalcev ‘Polski EkoOwoc‘, ki ima sedež v Biali Rawski. Združenje je namenjeno skupni promociji, prodaji in izobraževanju o ekološki pridelavi sadja.

Na Poljskem je potrošnja ekoloških pridelkov trenutno še zelo majhna. Tudi potrošnja konvencionalno pridelanega sadja je v zadnjih desetih letih zelo padla, s 30 kg jabolk na prebivalca letno na le 9 kg. Zelo negativno reklamo so tudi naredile afere o ostankih fitofarmacevtskih sredstev na plodovih. Država po mnenju sogovornika nima interesa za promocijo ekološkega sadja pri potrošnikih. V primeru prodaje javnim zavodom jim situacija prav tako ni naklonjena, saj je večina javnih zavodov (šole, vrtci, javne ustanove,…) bolj nagnjena k nakupu cenejšega sadja (integrirane ali konvencionalne pridelave), kot pa nakupu »zdravju prijazne« ekološke pridelave.

Pridelava ekoloških jabolk poteka na 4 – 5 odstotkih površin pod nasadi jablan. Ta delež se še zmanjšuje, ker ekološki pridelovalci sadja ne morejo doseči primernih cen na trgu. S plodovi za predelavo letos dosegajo ceno 0,25 EUR/kg, cena pa je enaka za ekološka in konvencionalno pridelana jabolka. Za konzumna jabolka pa dosegajo ceno 0,5 do 1,5 EUR/kg, odvisno od načina prodaje.

Za gnojenje uporabljajo komposte od gojenja šampinjonov (20 ton/hektar), ki vsebujejo tudi mikroelemente in gnojilo Alginit, fosilizirane alge, ki prihaja z Madžarske. Vsako leto ga potresejo 1 tono/hektar. Uporabljajo tudi aminokisline, ki jih aplicirajo preko namakalnega sistema in tudi listno ob škropljenju.

Za varstvo rastlin proti ušem uporabljajo italijansko sredstvo Anvil, mikroelementi z dodatkom rastlinskih izvlečkov terpeni, ki deluje kot repelent. Pomembno je, da redno menjujejo repelente: enkrat Anvil, naslednjič eterično olje vratiča, ter različne mikroorganizme. Pripravke na osnovi neemovega olja ne uporabljajo zaradi visoke cene. Proti gosenicam metuljev uporabljajo metodo konfuzije, viruse granuloze in pripravke na osnovi Bacillus thuringiensis.

Žveplenoapneno brozgo uporabljajo samo zgodaj spomladi. Za kasnejša škropljenja sami pripravljajo mešanico žvepla, ki ga lovijo na dimnikih kurišč, dodajo kalcij in terpene. Proti sajavosti na drevesih uporabljajo izmenjaje žveplo s terpeni in kalijev hidrogen karbonat. Pred uporabo terpenov mora biti listje suho in priporočljivo je, da tudi dva dni kasneje na dežuje. Proti Marsonini uporabljajo pripravek Soler fruit, ki vsebuje bor, baker, mangan, molibden, cink in sulfat, silikat in biostimulatorje. Njihovo mnenje je, da je problem okužbe s to glivo nihanje temperature, kar rastlini povzroča stres in ne padavine. Zato dodajo biostimulatorje, da spodbudijo fotosintezo in odpornost rastlin. Ob pozebi do -5°C nasade rešujejo s preventivnim škropljenjem z algami in probiotiki in to ponavljajo tudi po pozebi. Z voluharjem nimajo težav, ker imajo peščena tla. Nasade enkrat na leto okopljejo, v medvrstnem prostoru pa mulčijo.

Proti toči imajo organizirano zaščito z raketami, z zaščito so zadovoljni in trdijo, da deluje. Na leto povprečno pade le 300 milimetrov padavin, zato je namakanje obvezno. Zato imajo tudi vrtino, na globini 25 metrov. Ob koncu vrst imajo posajen miskant, ki je dober gostitelj plenilcev jabolčnega zavijača in krvave uši. Tudi oves je dober gostitelj teh osic.

Dosegajo povprečne pridelke 20 – 30 ton/hektar.

Po ogledu smo se odpeljali do Wroclawa, tretjega največjega mesta na Poljskem, ki smo si ga ogledali s poljskim vodičem.

3. dan ekskurzije

Naslednji dan smo se odpeljali do Krosnic. Tu je pridelovalec Marek Kruk, ki na 5 hektarjih prideluje ekološka jabolka. Nasad je star 40 let, sedanji lastnik pa ga obdeluje že 10 let. V nasadu so posajene jablane na srednje močni podlagi MM106. Večinska sorta je idared, poleg tega pa prideluje tudi jabolka sorte gloster, melrose in lokalne sorta kortland. Pri idaredu redno dosega pridelek 40 ton/hektar. Prva leta je nasad obdeloval skupaj s partnerji, pridelali so konzumna jabolka, kasneje so se razšli, ker ni bilo dobičkonosno. Odkar sam obdeluje sadovnjak prideluje le jabolka za predelavo in jih prodaja v obliki sokov, jabolčnih musov, marmelad, kisa, gorčice… Nima lastnega obrata predelave, zato najema uslugo. Vse izdelke proda sam na lokalnih tržnicah in organiziranih tržnih dnevih pod blagovno znamko Pjocet.

V času sezone najame 8 delavcev, ki jih plača po med 4 in 5 EUR/uro. Tudi na Poljskem je težko dobiti delavce za sezonsko delo. Birokracija je zelo zahtevna in je po mnenju lastnika za pridelovalce preveč zakomplicirana. Po pandemiji se prodaja povečuje. Glavne stranke so mlade družine in ljudje z različnimi načini prehrane (vegetarijanci, vegani). Na Poljskem se travniški nasadi krčijo. Marek je zadovoljen s svojo dejavnostjo.

Ekskurzijo smo nadaljevali v kraju Janow, kjer nas je sprejel Darius Kiesinski, ki se ukvarja s pridelavo rdečega in črnega ribeza. Obdeluje 17 hektarjev površin, ribez pa prideluje na 10,5 hektarjih. Pri rdečem ribezu je glavna sorta rovada, pri črnem pa titania, tisek, tiben. Večino ribeza prodajo svežega različnim  posrednikom. 20 odstotkov od vsega pridelka prodajo kar na dvorišču. Odkar so v ekološki pridelavi pridelajo 1 tono ribeza/hektar, medtem, ko so s konvencionalno pridelavo pridelali do 10 ton/hektar. Kljub temu pa je cena ekološkega ribeza toliko višja, da so zadovoljni tudi s tem pridelkom. Cena ekološkega ribeza naj bi bila 6 evrov/kg, medtem ko naj bi bila cena konvencionalnega le okoli 1 evro/kg.  Delajo tudi različne sokove z mešanim sadjem, marmelade, v lastni sušilnici sušijo plodove in liste za čaje. Lastnik je povedal tudi zanimivost, da od kar je prešel na ekološko pridelavo ribeza, opaža oziroma je bil seznanjen tudi z zmanjšanjem alergijskih reakcij ob uživanju ribeza pri potrošnikih.

Za varstvo ribeza proti modrem sitcu uporabljajo metodo zbeganja, Isonet. Proti boleznim uporabljajo Alginit in probiotike oziroma mikroorganizme. Na kmetiji imajo tudi trgovino, kjer prodajajo svoje izdelke in proizvode, ki jih uporabljajo pri ekološki pridelavi, kot so gnojila in mikroorganizmi. Ribez obirajo strojno za kar imajo tudi lasten obiralni stroj. Rez opravljajo vsakih nekaj let, saj naj bi obiralni stroj ob prehodu skozi grm uspešno opravil osnovno redčenje poganjkov z lomljenjem. Trdijo da zaradi tega ne zaznavajo večjih težav z modrim sitcem. Težavo jim povzroča ribezova brstna pršica, saj za zatiranje ne najdejo primerne rešitve – žveplo, mineralna olja in sredstva na osnovi olj agrumov se za enkrat še niso obšla. Za mehansko odstranjevanje poganjkov z napadenimi brsti nimajo dovolj delovne sile.

Težav z zmanjšanjem pridelka zaradi ptic nimajo. Po navedbah lastnika težavo rešujejo z zmanjšanjem števila mulčenj, saj tako v medvrstnem prostoru ustvarijo življenjski prostor za žuželke s katerimi se ptice prehranjujejo, kar jih odvrača od prehranjevanja s plodovi.

Tudi pri njih imajo kmetije, ki se želijo širiti, težave s pridobitvijo novih zemljišč, saj je takšnih kmetij veliko, razpoložljivih zemljišč pa premalo.

Avtor besedila: Kmetijsko gozdarski zavod Maribor