Strokovna ekskurzija ekoloških kmetov v Avstrijo 2023


  • Datum objave 09.11.2023

Strokovna ekskurzija ekoloških kmetov v Avstrijo 2023

  • Datum objave 09.11.2023

Strokovna ekskurzija z ogledi in spoznavanjem dobrih praks ekološkega kmetovanja ter podpornih institucij v deželi Salzburg (Avstrija) 12. in 13. septembra 2023 na pobudo Zveze društev ekološkega kmetovanja Slovenije.

Ekskurzija je bila izvedena s pomočjo Mreže za podeželje, ki je pomagala s sofinanciranjem dogodka.

Ekološka kmetija Joglbauer

Dedna kmetija Joglbauer je že od leta 1776 v lasti družine Hofer in se nahaja na planoti grebena Haunsberg nad jezeri Trumer. Tu od leta 1979, torej že kar 45 let, kmetujejo na 40 ha zemljišč v skladu s smernicami ekološkega kmetovanja v združenju BIO AUSTRIA. Sprejela in vodila nas je ga. Hofer, ob čemer so starši kmetijo že prepustili sinovom ter predstavil vse elemente te velike ter zelo urejene, funkcionalne in čiste kmetije – od hleva do sirarne, trgovinice, kotlovnice za ogrevanje na lesne sekance ter rastlinske čistilne naprave.

Na kmetiji prevladuje govedoreja na območjih travinje (z okrog 50 krav molznic in mladih krav), pridelava pa vključuje še žita (rž in pira), svežo in skladiščeno zelenjavo. V sadovnjakih so jabolka, hruške in slive, ki jih predelajo v edinstvene specialne kise in sortne mošte. Imajo lastno kmečko pekarno in sirarno v katerih iz lastnega žita pečejo različne vrste kruha in peciva.

Veliko večino svojih izdelkov prodajo v lastni, dobro založeni trgovini na kmetiji. Zelo zanimivo in pohvalno je, da je družina oz. kmetija v zadnjih 20-30 letih na podlagi povpraševanja strank nenehno širila ponudbo te trgovine. Izdelke so, poleg širokega lastnega asortimana, dobili iz okoliških ekoloških kmetij. Za razliko od pričakovanj pa večina kupcev ni iz središča regije, to je mesta Salzburg, ampak iz ožjega lokalnega območja.

Na kmetiji razvijajo tudi nastanitveni in izobraževalni turizem, za kar imajo tudi večjo predavalnico. Eno od izobraževanj je potekalo tudi v času našega obiska. Kmetija je bila vključena v naslednje ukrepe Programa razvoja podeželja Republike Avstrija 2014-2020 (PRP 2014-2020):

  • varstvo podtalnice,
  • senožeti,
  • ekološko kmetovanje in
  • ohranjanje narave

Vsi ti ukrepi se bodo nadaljevali tudi v novem programu. Pri ukrepu ekološko kmetovanje M11 so se izplačevale premije na površino, ki so v starem programu znašale 225,00 EUR na hektar (brez zahtev po ekološki raznovrstnosti in datumu košnje). V novih ukrepih LE23-30 znaša podpora 205,00 EUR na hektar s 7-odstotnimi zahtevami glede ekološke raznovrstnosti. Te 7-odstotne površine se lahko uporabljajo od 15. junija dalje ali z osemtedenskim premorom med košnjami.

Fotografije z Ekološke kmetije Joglbauer

Ekološka kmetija Almannsgrub – znanja mladih lastnikov, sožitje generacij ter ravnotežje med pridelavo & trženjem ter zasebnim življenjem

Ob prvem stiku s Petrom Forsthuberjem, nosilcem ekološke kmetje Almannsgrub, se je morda komu zazdelo, da zaradi svojih mladih let (cca. 30 let) še nima veliko izkušenj, ki bi jih predal udeležencem ekskurzije. Pa se je izkazalo zelo drugače. Ogledi različnih njiv ter tunelov za zelenjavo, kjer preizkušajo in uporabljajo zelo različne tehnologije in rešitve, se je skozi pogovore zavleklo v več ur.

Na ekološki in pretežno zelenjadarski kmetij Almannsgrub kmetuje več generacij družina Forsthuber, ki ima kmetijo od lasti od leta 1926, preko poroke. Trenutno majhno kmetijo vodita mlada Peter in Stefanie, skupaj s starši. Kot je povedal Peter, so bili do pred nekaj leti najmanjša ekološka kmetija na tem območju. Tako Peter kot njegov oče sta oba mehanika oz. kovinarja po izobrazbi, kar se je jasno pokazalo v celi vrsti doma izdelanega izvirnega ali prirejenega orodja in strojev. Tudi starejši udeleženci ekskurzije, celo taki, ki so se poklicno ukvarjali s kmetijsko mehanizacijo, niso poznali nekatere stroje oz. orodij.

Geografsko se kmetija nahaja v kraju Fischtaging v vzhodnem delu Seekirchna. Nadmorska višina kmetije je 550 m. Od leta 1966 zemljišče obdelujejo po načelih ekološkega kmetovanja. Idejo in prakso o tem sta jim takrat predala dr. Hans Mueller in njegova žena Maria iz Švice ter zdravnik dr. Hans Peter Rusch iz Nemčije, ki sta poskrbela za znanstveno podlago. Njihove pobude so bile namenjene za samopomoč oz. pomoč kmetom, da bi postali bolj neodvisni. V njihovem primeru se je to res zgodilo.

Trenutno na kmetiji redijo 7 krav molznic in njihovih telet, ki so stare salzburške pasme “Pinzgauer”. Teleta se zakoljejo pri 12 mesecih starosti in se prodajajo kot mlado goveje meso neposredno s kmetije. Proizvedeno ekološko seneno mleko se prodaja podjetju “Salzburg Milch”. Lastne in najete površine kmetije obsegajo 8,8 hektarja, od tega je 3,8 ha gozda, od ostalega pa je skoraj 900 m² v tunelih.

Gnoj in tekoči gnoj, ki ju uporabljajo, sta cepljena s približno 70 različnimi mlečnokislinskimi bakterijami, da se doseže aerobno stanje. Gnoj in gnojnica z njihove ekološke kmetije nimata neprijetnega vonja. Na ta način spodbujajo mikroorganizme, da bi travam, zeliščem in rastlinam zagotovili najboljše izhodišče za rast in razvoj. Posipajo tudi primarni kamniti pesek, ki pomaga pri oblikovanju drobirja v tleh.

Na zgoraj omenjenih površinah rastejo korenovke, stročnice in približno 25 različnih vrst zelenjave skozi vse rastno leto. Pridelek se prodaja neposredno rednim kupcem in sicer vsak teden ob sobotah dopoldne na kmečki tržnici v Seekirchnu in vsak četrtek popoldne v Henndorfu. Imajo tudi možnost nakupovanja na kmetiji po telefonskem dogovoru, stalno možnost prodaje na kmetiji pa so zaradi prevelike porabe časa opustili.

Razlog načrtnega omejevanja prodajnih kanalov je jasen: Trenutni obseg kmetovanja in trženja jim zadostuje za življenje vse družine (tri generacije), saj bi radi dovolj časa namenili tudi osebnemu življenju in družini. Mlada gospodarja imata namreč še zelo majhne otroke. Opazno je velika usklajenost in sodelovanje tako mlade družine kot Petrovih staršev, ki tudi živijo skupaj.

Ekološka pridelava zelenjave je na Salzburškem redka, a ne nemogoča, seveda če razmišljaš o pridelavi toliko kot Peter. Na prvem mestu je zanj vedno rodovitnost tal, gnoji jih z gnojevko in gnojem ter z rastlinami in zelenim gnojenjem z uporabo deteljno-travnih mešanic. Iz svojih njiv pa je naredil pravi eksperimentalni poligon, njegovi razlagi ni bilo konca vse do teme na njivi, in še bi lahko nadaljeval. Izgleda, da ni ničesar, česar se ne bi lotil ali pri čemer bi se zaradi morebitnega neuspešnega poskusa ustrašil izgube.

Letos je med drugim preizkušal sajenje paprike v volno, vendar neuspešno. Je pa zato uspel drugi poskus – posebej ponosen je, da je uspel pridelati zgodnji krompir, ki je njegova posebna strast, pred kmeti na Gradiščanskem. Ponudil ga je lahko že konec aprila in zgodaj maja. Sadil ga je v grebene, po sistemu Julina Turiela, kar počne že zadnjih pet let. Grebene je pokril z dvema plastema koprene in eno plastjo plastike z luknjami. Redni krompir za skladiščenje pa je sadil maja in ga pokril z zastirko – travo, ki jo je dobil zastonj od soseda. Pravi, da bo delal samo še tako, saj je imel za 30 % več pridelka. V zastirkah ni bilo več miši kot običajno, pač pa veliko manj koloradskega hrošča in tudi miši so pojedle manj krompirja. Prednost tega sistema je, da je mogoče kljub vsemu mehansko obvladovati plevele, zato se ga je tudi lotil. Na grebene so na kmetiji začeli saditi, ker so imeli težave s korenjem, pa tudi čebulo, ki je sedaj eden njihovih glavnih pridelkov, a pogoj za uspešnost je predhodno zeleno gnojenje, pove iz izkušenj Peter.

Na njivah so težave z različnimi škodljivci, največ s polži na robovih njiv, kjer je zemlja vlažna. Tako so jim polži v eni noči uničili 2000 sadik buč, ki so jih pridelali sami. V kapusnicah so imeli težave z bolhačem in prav tako ostali brez dela pridelka. Delno so jih zaščitili z mrežami, a je to zapleteno. Veliko škodo jim delajo še zajci, ki imajo posebej radi brstični ohrovt in so se navadili ograje, čez katero skačejo. Sadik pa že vsaj deset let ne zalivajo, z izjemo zelo sušnih letih. Deževnico zbirajo v 240 kubičnih metrov velik bazen, za vodo imajo tudi črpalko. Pozitivne učinek pričakuje mladi gospodar od dobre prehranjenosti sadik s humusom in to brez zaščite. Enkrat je uporabil tudi ekološki insekticidi, a brez uspeha, ker ga je dež čez dve uri izpral. Zato Peter sklene, da so najboljša strategija zdrava tla, ker so le v tem primeru zdrave tudi rastline. Občasno potrebujejo na njivah tudi pomoč, kar jih stane 10,40 evra neto oz. 20 evrov bruto na uro. Na kmetiji pa imajo tudi tri hladilnice, v katere so investirali 150.000 evrov.

Leta 2022 so v avstrijskem PRP 2014-2020 sodelovali pri naslednjih ukrepih:

  • Ekološko kmetovanje – celotna kmetija,
  • Ozelenitev njivskih površin – sistem perjanic,
  • Ohranjanje narave (na delnem območju),
  • Paša ženskega goveda od 2. leta starosti dalje.

V letu 2023 sodelujejo v naslednjih intervencijah Strateškega načrta skupne kmetijske politike Avstrije 2024-2020:

  • Ekološko kmetovanje – celotno kmetijsko gospodarstvo,
  • Urejanje sena, vključno z odpovedjo kosilnicam,
  • Ohranjanje ogroženih pasem živine (izvirno pinzgausko govedo),
  • Uporaba koristnih žuželk v zaščiteni pridelavi,
  • Ohranjanje narave (na delnem območju),
  • Dobrobit živali – paša ženskega goveda od 2. leta starosti. (dejansko pa paša za vse živali).

Fotografije z ekološke kmetije Almannsgrub

BioArt center (kampus) v eko vasi Seeham kot vrata v prihodnost, kjer prevladuje ekološko kmetijstvo

Zelo poseben obisk na ekskurziji po kmetijsko najbolj ekološki evropski regiji, deželi Salzburg, je bil zagotovo ogled, spoznavanje in ”pokušina” izobraževalno-trgovskega centra (kampusa) BioArt. Ta se nahaja v mestecu Seeham ob idiličnem jezeru Obertrumer. Center je udeležence navdušil tako s pristopom glede ekološkega prehranskega sektorja, svoje arhitekture, celovito ponudbo ekološke hrane ter promocije in izobraževanja o tej hrani.

Lokacija centra ni naključna, saj mesto Seeham že desetletja oblikuje zelo visoka ekološka zavzetost njegovih prebivalcev. Tu je zibelka regionalnega ekološkega kmetijstva, saj je kar 80 % vseh kmetov na tem območju zavezanih ekološkemu kmetovanju, trajnost pa se poskuša vključiti v vse vidike družbe. Z veliko, večinsko leseno stavbo kampusa BioArt, je trajnostni razvoj tega območja dobil fizično središče, ki odraža vse to: na površini s končno površino okrog 5.000 m2 je vse v celoti posvečeno temam ekološke pridelave, trajnosti in predvsem prihodnosti, vredni življenja za generacije. Poleg 28 podjetij, ki so se od julija 2022 preselila v kampus, se v njem tudi živi in deluje ekološko. Investitor v objekt, ki je stal 10 milijonov evrov, so tri družine s tega območja.

V kampusu BioArt mojstri svoje obrti pridelujejo in predstavljajo ekološko hrano, tu potekajo usposabljanja in informiranje, kuhanje in degustacije. V ekološki trgovini Seeham lahko kupite ekološka živila, zraven pa ekološka lokalna živila pokušate tudi v ekološki kavarni in restavraciji. Tu pa potekajo tudi raziskave in delo na področju trajnostne prihodnosti. Kampus kot vzorčni projekt je platforma za nacionalne in mednarodne strokovnjake ter prostor za simpozije, seminarje in delavnice. Velika prednost centra je na močnem povezovanju in usmerjenem sodelovanju med posameznimi podjetji za skupne ekološke vizije.

Osrednji del v pritličju je približno 300 m2 velika ekološka trgovina, v kateri so na voljo regionalni in nacionalni ekološki pridelovalci. Družina Wallner, ki upravlja trgovino, je tudi lastnica salzburške oljarne, ki je svoje proizvodno mesto preselila v kampus. Kot ena od petih manufaktur je oljarna simbol čutnega doživetja v kampusu BioArt. Pet proizvajalcev na kraju demonstrirra, kako nastajajo njihovi gurmanski izdelki. Poleg salzburške oljarne so to še ekološka destilarna Farthofer, manufaktura T3 torte, pražarna ekološke kave “Naturkaffee” in delavnica namazov “Wos Guad’s”. Tu se proizvaja tisto, kar lahko gost ali stranka kupi v ekološki trgovini ali pozneje v ekološki kavarni in restavraciji. Ekološka restavracija Seeham ima 60 sedežev, vsa hrana in pijača je ekološka.

V pritličju se nahaja tudi proizvodni obrat Delavnica užitkov BioArt (BioArt Genusswerkstatt). To je odprta kuhinja, v kateri poleg kuharskih tečajev potekajo tudi razvoj izdelkov, degustacije in pokušine. Prijetno doživetje ekoloških izdelkov je mogoče na prireditvah, kot je dan odprtih vrat, za rezervirane skupine pa tudi vse leto.

Ekološka vas Seeham in regija ekološkega sena

“Umetnost bivanja” – tako lahko povzamemo razmišljanje, čustvovanje, delovanje in uživanje v ekološki vasi Seeham. Kar se je leta 1996 začelo v majhnem obsegu, je doživelo svoj (naslednji) vrhunec z uresničitvijo kampusa BioArt sredi Seehama.

Začetek je bilo združenje 13 ekoloških kmetov iz Berndorfa in Seehama, da bi ustanovili tržno združenje. Iz tega je nastalo nekaj zares velikega: “ekološka vas” na zahodni obali čudovitega jezera Obertrumer, v kateri se vsi prebivalci prebivalci in v kateri skrbno ravnanje z življenjem in naravo ni le močna tržna strategija, temveč živa resničnost.

EU je leta 2022 prvič podelila nagrade podjetjem, regijam, mestom in občinam, ki so vključene v ekološko vrednostno verigo. Občina Seeham je prejela naziv “najboljše ekološko mesto”.

Stroj za spravilo sena je zaščitni znak ekološke senene regije, ki jo je leta 1996 ustanovilo 13 ekoloških kmetov iz Berndorfa in Seehama z namenom spodbujanja ekološkega kmetovanja in predvsem ohranjanja tradicionalnega spravila sena. V tem času se je razvila v največjo ekološko seneno regijo v Evropi, v katero je včlanjenih več kot 300 ekoloških kmetov, ki pridelujejo seno. Že zdavnaj pa se je razširila prek Seehama in Berndorfa na preostali del Flachgaua in čez mejo v Zgornjo Avstrijo.

Tu je tudi trženje ekoloških izdelkov (od ekološkega jabolčnega soka do ekološkega kozjega sira) in oglaševanje okolju prijaznega kmetovanja ekoloških pridelovalcev sena. Če želite izdelke kupiti, lahko to storite tudi neposredno na kmetijah, na tedenskih tržnicah, v kmečkih trgovinah in seveda v ekološki trgovini v centru BioArt.

Fotografije iz Ekološke vasi Seeham

Prispevek pripravil: Uroš Brankovič

Avtor fotografij: Uroš Brankovič in Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije

Deli z drugimi