Ukrep ohranjanje suhozidov v novi skupni kmetijski politiki

Ukrep ohranjanje suhozidov v novi skupni kmetijski politiki

  • Datum objave 15.10.2021

Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Anton Harej se je v prostorih Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola udeležil predstavitve skupnih dosežkov na področju gradnje suhozidov. Tam so sodelovali posamezniki in institucije, ki so bili del projekta Popis suhozidov po slojih. Del skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023-2027 bodo tudi intervencije za suhozide.

Na površini 3.651 km2 je bilo uspešno popisanih kar 11.725 kilometrov suhozidov. Izvedeni popis predstavlja osnovo za vzpostavitev katastra suhih zidov na celotnem območju Slovenije in bo služil kot osnova za koriščenje sredstev za podeželje EU v finančnem odboju 2021-2027. »Suho gradnja in suho zid predstavljajo edinstveno kulturno in naravno dediščino naše dežele, saj je oblikovala našo pokrajino in življenje v njej,« je uvodoma povedal Danilo Antoni, direktor Partnerstva kraške suhozidne gradnje. V nadaljevanju je predstavnik Kmečke zveze iz Trsta, je povedal več o pozitivni izkušnji, o koriščenju sredstev za sofinanciranje obnove suhozidov, ki so jo imeli za čas finančne perspektive 2014-2020. Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov Občine Izola, je povedal, da je potreba po ohranjanju suhogradnje zelo pomembna za to regijo.

Državni sekretar Anton Harej je spregovoril o možnostih za podporo suho zidov v strateškem načrtu Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023-2027, za katerega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstrvo in prehrano v kratkem načrtuje izvedbo široke javne razprave in javno razgrnitev v okviru celovite presoje vplivov na okolje. Del tega bodo tako tudi intervencije za suhozide, kar je na novinarski konferenci izpostavil državni sekretar. Pri slednjih bodo upravičenci do podpore nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo kmetijskih proizvodov ter so vključeni v izvajanje naravovarstvenih podintervencij v strateškem načrtu 2023-2027. Predmet te podpore so neproizvodne naložbe v ureditev mejic, suhozidov in drugih krajinskih značilnosti, ter v ohranjanje ekstenzivnih pašnikov.

Naložbe v ureditev suhozidov so predvidene tudi v okviru naložb v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih. Med upravičene stroške bodo spadali tudi stroški postavitve oziroma obnove trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov, vinogradov in hmeljišč, vključno z ureditvijo nasada, kot so terase in suhozidi. V okviru Sheme za podnebje in okolje pa bo spodbujanje ohranjanja krajine z višjim deležem krajinskih značilnosti in neproizvodnih površin, saj bodo do tega upravičena kmetijska gospodarstva z več kot 6 % neproizvodnih površin in do največ 20 % neproizvodnih površin. SKP predvideva tudi uvrščanje suho zidov pod upravičeni hektar. Harej je ob tem še poudaril, da to pomeni, da sta tako Republika Slovenija kot tudi Evropska komisija prepoznali povečanje potreb za izvajanje strateških ciljev za prilagoditev na podnebne spremembe, razvoj konkurenčnosti kmetijstva in pomena kulturne dediščine, čigar krajinske značilnosti, kakršni so suhozidi, so pomemben del.

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice!