Tokratno 6. Srečanje mladih kmetov – mladih prevzemnikov kmetij, ki se je odvilo 15. in 16. 12. 2021, je bil namenjen vpogledu v celotno verigo vrednosti pridelave, predelave, prodaje do končne potrošnika. Če se kmetje počutijo zapostavljene v verigi vrednosti, upanje vliva pozitiven pristop vseh sogovornikov k iskanju rešitev. Srečanje mladih kmetov tradicionalno soorganizirajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenija (KGZS) in Zveza slovenske podeželske mladine.

Razvito kmetijstvo, zagotavljanje hrane na trgu s kratkimi dobavnimi potmi, obdelane površine in poseljeno podeželje so strateškega pomena za vsako državo. V Sloveniji se soočamo s slabšo demografsko sliko nosilcev kmetijskih gospodarjev, saj je mladih gospodarjev starih do 35 let le 4,6 %, kar nas uvršča pod povprečje EU-28, ki je 6 %.

Analize kažejo, da je pri mlajših nosilcih kmetijskih gospodarstev v primerjavi s starejšimi, opazen trend k večji specializaciji, kar velja zlasti za večja kmetijska gospodarstva. Za manjša kmetijska gospodarstva je priporočljivo, da si prihodek izboljšujejo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in na ta način dodajo vrednost svojim proizvodom. Večja kmetijska gospodarstva, katerih nosilci so v starostni skupini med 35 in 39 let, so najbolj panožno specializirana, najmanj specializirana so kmetijska gospodarstva, katerih nosilci so v starostni skupini nad 65 let. Z namenom, da ohranjamo obseg obdelanih površin in proizvodnjo lokalno pridelane hrane, oziroma, da jo izboljšamo, je nujno, da še naprej podpiramo generacijsko prenovo nosilcev kmetijskih gospodarstev.

V Sloveniji želimo tudi v prihodnje spodbuditi generacijsko prenovo nosilcev kmetijskih gospodarstev z vrsto intervencij v strateškem načrtu nove skupne kmetijske politike 2023 – 2027, kar omogoča mladim kmetom lažjo odločitev za prevzem kmetijskih gospodarstev in razvoj kmetijske dejavnosti in s tem zagotavljanje kakovostne, lokalno pridelane hrane. S tem posledično prispevamo tudi k ohranjanju slovenskega podeželja in posledično zmanjšanju izseljevanja v regionalna razvojna središča oziroma v tujino.

Minister dr. Jože Podgoršek je na srečanju predstavil aktivnosti ministrstva, ki so prispevale k premagovanju izzivov v preteklem letu, zlasti pozebe, epidemije covid-19 in težav v prašičjereji. Sprejeti so bili številni zakoni in uredbe za pomoč v krizi, pri čemer pa je poudaril, da zgolj intervencije pomoči niso dovolj. Izpostavil je pomen strateškega načrta skupne kmetijske politike za prihajajoče obdobje. »V pripravo strateškega načrta, ki smo ga zasnovali skupaj z vami, smo vložili veliko energije. Bili smo sposobni stopiti skupaj.« Pomanjkljivosti na področju zagotavljanja določenih storitev in prehranske varnosti v času krize zaradi epidemije covida-19 so pokazale, da je prehranska varnost EU odvisna od prehranske varnosti posamezne države članice. Minister kot največji dosežek ocenjuje, da je Slovenija v tem obdobju prepoznala kmetijstvo kot eno ključnih panog v Sloveniji in zato namenila dodatnih 310 milijonov evrov nacionalnih sredstev za strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027. Strateški načrt pomembno naslavlja tudi potrebe mladih kmetov.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je poudaril, da je KGZS servis za mlade kmete. Za prenos znanja pa je pomembno, ne samo prenos znanja iz kmetijske svetovalne službe na kmetijo, ampak tudi med kmetijami in med regijami. Prednost pa prinaša tudi povezovanje in skupni nastopi pri nabavi in prodaji, kar lahko prispeva k višjim odkupnim cenam.

Predsednica ZSPM Anja Mager je poudarila pomen trdnosti verige preskrbe s hrano. »Govorimo o alarmantnih razmerah na trgu s hrano. Da bomo lahko zagotovili hrano, moramo imeti trdne verige, s katerimi nismo zadovoljni. Trenutno se kmetje zelo pogosto počutijo ponižujoče.«

Direktor Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je osvetlil zadružništvo v Evropi kot sodobno obliko povezovanja. Mora pa povezovanje graditi na zaupanju, kar se lahko krepi s transparentnostjo. Mlade kmete je pozval, da se aktivno vključijo v organe zadrug in zadruge prevzamejo.

V gostujočem predavanju je dr. Mojmir Mrak predstavil način odzivanja Evropske komisije na izzive, povezane s pandemijo covid-19 in prihodnje trende na finančnih trgih.

Verigo vrednosti so skozi oči mladega kmeta predstavili Martina Veršnik, Jaka Kastelic in Jože Verdel. Poudarili so pomen povezovanja, ki zagotavlja kredibilnost in povečuje pogajalsko moč. Kmet mora dobiti primeren delež končne cene, ki bo zagotavljal pošteno plačilo. Izpostavili so še pomen zadrug, ki pa potrebujejo prestrukturiranje in vključitve mladih.

Glas zadrug je bil izrazil Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj – ene izmed prvih specializiranih v Sloveniji, kjer transparentno povezujejo vse napredno misleče proizvajalce mleka v močno in stabilno organizacijo s ciljem skupnega nastopa na trgu in zmanjševanja stroškov. Ključno pa je tudi transparentno izplačevanje dosežene cene in rabatov, ki jih na trgu dosega zadruga.

Janez Rebec, predsednik uprave Pivke in predsednik GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je potrdi, da slovenska živilskopredelovalna podjetja želijo odkupiti čim več slovenske hrane. Predstavil pa je še skupno poslanstvo, ki bi ga morali zasledovati: odpreti se spremembam, delovati usklajeno, voditi kmetijo kot trajnostno podjetje in stati na več nogah.

Vodja nabave v podjetju SPAR Uroš Lozej pa je dodal pomemben vidik v verigi vrednosti iz vidika trgovine. Z dobavno verigo želijo imeti maksimalno dobavljivost. Ravno lokalni dobavitelji so v zadnjih dveh letih zagotavljali založenost trgovinskih polic. V Sloveniji se je živilski sektor v času krize zelo dobro organiziral in zagotovil nemoteno oskrbo z živili. Poudaril pa je, da trgovina ni zadnja v verigi, zadnji v verigi je namreč potrošnik. Vsi v verigi se morajo zavedati, kaj na koncu potrošnik kupi. Zaključil je, da je dobavna veriga tako močna kot je močen najšibkejši člen, pri čemer pa je potrošnik ključen.

Drugi dan srečanja mladih kmetov je bil namenjen predstavitvi treh dobrih praks, ki so pomemben vir navdiha. Dobre prakse so predstavili trije mladi kmetje in sicer iz Luksemburga, Nemčije in Južne Tirolske. Po predstavitvi so tudi odgovarjali na vprašanja, ki so jih zastavili udeleženci spletnega srečanja.

Letošnje srečanje mladih kmetov je bilo vsebinsko izredno bogato, kar so ob zaključku izrazili tudi mladi kmetje in ostali udeleženci srečanja.