Prva seja Odbora za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike


  • Datum objave 30.03.2023

Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano

Prva seja Odbora za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike

  • Datum objave 30.03.2023

Brdo pri Kranju, 29. 3. 2023 – S sklepom Vlade Republike Slovenije so bili imenovani predstavniki 37 institucij in organizacij v Odbor za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike. Na ustanovni seji so člani obravnavali predlog spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, metodologijo in merila za izbor operacij v okviru intervencije LEADER ter aktivnosti Mreže za podeželje v podporo izvajanju Strateškega načrta SKP 2023–2027.

Odbor za spremljanje igra pomembno vlogo pri spremljanju napredka pri izvajanju Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 (v nadaljevanju: SN 2023–2027) in spremljanju težav, ki vplivajo na smotrnost SN 2023–2027. Izdaja tudi mnenja kot na primer o metodologiji in merilih, uporabljenih za izbor operacij, in predlogih organa upravljanja za spremembe SN 2023–2027.

Sejo je vodila državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Tatjana Buzeti, ki je v okviru razprave poudarila, da si želimo s SN 2023–2027 razvijati trajnostni razvoj, kar vključuje vse tri komponente – okoljsko, ekonomsko in socialno. Na seji je sodelovala tudi predstavnica Evropske komisije, Christine Borchmann, generalna direktorica Direktorata C, Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj Evropske komisije, ki je v svojem govoru poudarila, da so prilagoditve na podnebne spremembe in varovanje okolja nujne ne samo zaradi pričakovanj družbe, temveč tudi za kmete, saj se razmere za kmetovanje zaradi podnebnih sprememb spreminjajo.

 

Spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

Prva sprememba SN 2023–2027 je namenjena ureditvi prenosa obveznosti za nekatere operacije iz ukrepa M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) in za ukrep M11 Ekološko kmetovanje iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 v SN 2023–2027. Gre za petletne obveznosti upravičencev, ki so v zadevne operacije ukrepa M10 KOPOP in v ukrep M11 Ekološko kmetovanje vstopili v letih 2019 in 2020, zato se zaključijo z letom 2023 oziroma 2024.

Druga sprememba ureja, da se intervencijo IRP01 – Plačilo za naravne in druge omejitve (OMD) začne izvajati z letom zahtevka 2024. OMD plačilo oziroma plačilo za naravne ali druge omejitve za leto 2023 pa se izvede in financira v okviru PRP 2014–2020, a ob upoštevanju novega modela točkovanja.

Tretja sprememba Strateškega načrta SKP ureja spremembe v zvezi s pogojenostjo. Pri dobrih kmetijsko okoljskih pogojih (DKOP) 4 se dodajajo rastline, ki lahko rastejo v varovalnem pasu (mešanice trav, detelje, lucerne, travno deteljne mešanice in deteljno travne mešanice). Predlog spremembe SN 2023–2027 predvideva možnost priprave tal za setev dovoljenih rastlin. Ta sprememba ne spreminja pomena in namena te zahteve, še vedno velja za varovalni pas ob vodotokih prepoved uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Oranje v tem pasu ostaja prepovedano, dovoljena bo samo obdelava tal kot priprava za setev. K omenjeni spremembi so posamezni člani Odbora za spremljanje izrazili zaskrbljenost in podali svoja opozorila.

Pri DKOP 8 se »Varovalni pasovi ob vodotokih« črtajo iz seznama vrst neproizvodnih elementov in površin, saj sloja vodotokov ne moremo uporabljati za upravno preverjanje, ker v nekaterih primerih ni ustrezen. Obveza vzpostavitve varovalnih pasov ob vodotokih, kjer je prepovedano uporabljati gnojila in FFS, pa ostaja v okviru DKOP 4.

Naslednja sprememba se nanaša na področje vezane dohodkovne podpore za rejo drobnice v okviru neposrednih plačilih. V letošnjem letu se je vzpostavila sledljivost na identifikacijsko številko (ID) posamezne živali drobnice v Centralnem registru za drobnico, a je pri tem prišlo do manjših zamud. Zato se pogoj, kateri dan se upošteva, ko se redi 14 ali več ovc, koz, ovnov ali kozlov, ki so do tega dne dosegle starost najmanj devet mesecev, spremeni iz 1. februarja v 15. marec.

Pomembna sprememba se nanaša na dvig zgornjega vstopnega praga pri intervenciji IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, ki se iz 165.000 evrov standardnega prihodka dviguje na 330.000 evrov. Na končno vsoto podpore se v primeru ekološkega kmetovanja upravičencu doda 20 % podpore. Za intervencijo se nameni dodatnih 6,2 mio evrov, skupno 53,5 mio evrov. V okviru intervencije se načrtuje, da bomo podprli 1.354 podprtih mladih kmetov in kmetic.

Člani odbora za spremljanje SKP so sprejeli mnenje, da se strinjajo s predlaganimi spremembami v okviru SN 2023-2027, kot so bile predstavljene na 1. seji odbora za spremljanje SKP, ter se strinjajo, da Organ upravljanja SN 2023–2027 te spremembe vključi v predlog 1. spremembe SN 2023–2027 in ga pošlje v potrditev Evropski komisiji ter ga po potrebi uskladi z morebitnimi pripombami Evropske komisije in redakcijsko uredi.

 

Metodologija in merila za izbor operacij v okviru intervencije LEADER

Intervencija LEADER se izvaja skozi strategije lokalnega razvoja (SLR) za posamezna lokalna območja. V programskem obdobju 2023–2027 se LEADER izvaja kot del skupnega pristopa Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (LEADER/CLLD) v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Odbor za spremljanje je obravnaval merila za izbor SLR, ki naslavljajo prispevek SLR h kazalnikom programskih dokumentov, kvaliteto strategij, vključenost in raznolikost lokalnih partnerjev, ter podal pozitivno mnenje.

 

Aktivnosti Mreže za podeželje v podporo izvajanju SN 2023–2027

Odbor za spremljanje se je seznanil z aktivnostmi Mreže z podeželje, katere poslanstvo je spodbujanje k vključevanju vseh zainteresiranih v izvajanje SN 2023–2027 in komuniciranje vsebin o skupni kmetijski politiki.

Strateška usmeritev Mreže za podeželje je podpora izvajanju SN 2023–2027, kar pomeni zagotavljanje in spodbujanje kakovostnejšega izvajanja SN 2023–2027 in intervencij preko izvajanja različnih aktivnosti in orodij Mreže za podeželje, tako v okviru organa upravljanja kot v sodelovanju s partnerji oziroma člani Mreže za podeželje. Pri izvajanju aktivnosti in uporabi orodij sledi skupni kmetijski politiki ter hkrati odgovarja na potrebe, ki izhajajo iz potreb programskega območja in sledi pristopu »od spodaj navzgor«.

 

Več informacij o SN 2023–2027.

Državna sekretarka Tatjana Buzeti se pogovarja z Christiano Borchmann. Christina Borchmann je generalna direktorica Direktorata C, Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj Evropske komisije.

Sestanka se je udeležila tudi Christina Borchmann generalna direktorica Direktorata C, Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj Evropske komisije.

Člani Odbora za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike so lahko podali svoje mnenje in premisleke. Največ diskusije med njimi je sprožila sprememba t.i. pogojenosti.

Člani Odbora za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike so lahko podali svoje mnenje in premisleke. Največ diskusije med njimi je sprožila sprememba v zvezi s pogojenostjo.

Deli z drugimi