V Sloveniji se že dve programski obdobji zelo uspešno izvaja lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali kot ga poznamo v programskem obdobju 2014-2020, pristop LEADER/CLLD. Slovenija se lahko pohvali, da se pristop LEADER/CLLD izvaja na podlagi kar treh evropskih skladov, in sicer Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Evropskega sklada za ribištvo in pomorstvo (ESPR) ter Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Lokalne akcijske skupine (v nadaljevanju: LAS) delujejo na območju celotne Slovenije, torej so v 37 delujočih LAS-ov vključene vse slovenske občine, kar je v evropskem prostoru redkost.

Vzporedno z zaključevanjem tekočega programa in številnih projektov, ki pripomorejo k razvoju podeželja in mestnih ter ribiških območjih, pa se intenzivno pripravlja predpise za novo programsko obdobje. V programskem obdobju 2021-2027 se bo pristop LEADER/CLLD izvajal kot del skupnega pristopa imenovanega lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost v okviru skladov EKSRP in ESRR. Za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) je bil s strani Evropske komisije dne 28. 10. 2022 potrjen Strateški načrt SKP 2023-2027 za Slovenijo, s čimer je bila podana zelena luč za koriščenje sredstev sklada EKSRP. Za koriščenje sredstev iz sklada ESRR pa je bil Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji potrjen dne 13. 12. 2022.

Dne 23. 12. 2022 sta bila v Uradnem listu RS objavljena uredba in javni poziv za potrditev lokalnih akcijskih skupin in novih strategij lokalnega razvoja. Uredba določa pogoje za delovanje LAS-ov in potrebno vsebino novih strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje 2023-2027.

LAS-i bodo morali biti tudi v prihodnjem programskem obdobju organizirani kot pogodbeno partnerstvo treh sektorjev, sestavljenih iz predstavnikov javnih in zasebnih socio-ekonomskih interesov na izbranem območju, torej kot javni, ekonomski (ali gospodarski) in socialni (ali civilni) sektor. Na ravni oblikovanja LAS-ov ter kasneje pri odločanju o projektih po izvedbi javnih pozivov za izbor projektov, ki jih bodo objavili LAS-i, bo potrebna velika pozornost, da noben od naštetih sektor ne bo nadzoroval odločanja.

Obstoječi LAS-i lahko nadaljujejo s svojim delovanjem ali pa se ustanovijo na novo, če se na lokalnem območju sprejem taka odločitev. Na območju LAS-a mora živeti med 14.000 in 150.000 prebivalcev, zagotovljeni pa morajo biti tudi nekateri dodatni pogoji, ki bodo določeni s predpisom. Kljub temu pa se poudarja, da naj bo območje LAS dovolj veliko in ima dovolj kritične mase lokalnih deležnikov, da bo LAS lahko deloval, saj je od velikosti odvisen finančni okvir za izvajanje Strategije lokalnega razvoja (SLR) ter s tem povezana sredstva za vodilnega partnerja. V primeru manjših LAS-ov se namreč opaža tudi pomanjkanje kapacitet, idej in manjših možnosti za sodelovanja pri pripravah in izvajanju projektov. Pri obeh možnostih pa je potrebno upoštevati, da mora biti LAS »vključujoč«, torej odprt za nove člane, da se v članstvo LAS povabi tudi mlade, ženske in ranljive skupine in nevladne organizacije, ki delujejo na območju. Kljub temu, da so LAS-i v Sloveniji že sedaj zelo razvejana mreža lokalnih akterjev, bo še bolj reprezentativna in vključujoča LAS vključevala ne le nove ljudi, ampak lahko odpre priložnosti, prinese nove vire, ideje in inovacije ter s krepitvijo lokalnih povezav spodbudi, da se vključijo tudi drugi.

Projekti se bodo izvajali na podlagi javnih pozivov, ki jih bodo objavili LAS-i, torej v imenu LAS-a izbrani vodilni partnerji. V okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo (v nadaljevanju: strateški načrt) je cilj intervencije LEADER skozi potrjene LAS-e in strategije lokalnega razvoja za programsko obdobje 2023-2027 spodbujati zaposlovanje, rast, socialno vključenost in lokalni razvoj na podeželskih območjih, in prispevati k ostalim specifičnim ciljem strateškega načrta. Namen intervencije LEADER je doseganje tega cilja skozi izvajanje operacij in operacij sodelovanja med različnimi LAS-i, ki naslavljajo potrebe in izzive na podeželju, kot so npr. socialna vključenost vseh prebivalcev na podeželju, spodbujanje zaposlovanja ter podjetništva na podeželju, razvoj osnovnih storitev, dvig kakovosti življenja, zagotavljanje infrastrukturnega razvoja na podeželju, razvoj koncepta pametnih vasi, okoljske in podnebne rešitve na podeželju, spodbude ekološkemu kmetovanju idr. Projekti, ki se bodo izvajali, bodo prispevali k doseganju ciljev strategij lokalnega razvoja, okoljski trajnosti, socialni vzdržnosti, inovativnosti, enakopravnemu vključevanju različnih partnerjev ali višji dodani vrednosti območja LAS.

Pri tem bo treba večjo pozornost nameniti temu, da če je operacija upravičena v okviru drugih intervencij strateškega načrta, se lahko podpira preko intervencije LEADER v primeru, če je takšna potreba prepoznana v strategiji lokalnega razvoja in izkazuje dodano vrednost za razvoj lokalnega območja, kot so dvig socialnega kapitala, upravljanja ali če prispeva k rezultatu operacije (npr. skupni interes, skupina upravičencev, dostop javnosti do rezultatov operacije, inovativne značilnosti operacije na lokalni ravni, integrirane operacije). V tem primeru se bodo lahko podpirale le manjše investicije na podeželju, in sicer kot del projekta, s poudarkom na širšem pomenu za območje LAS-a ter dodani vrednosti za projekt, območje in prebivalce območja LAS-a. Načrtuje se podpora projektom do vrednosti 200.000 evrov.

V okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji CLLD sledi cilju politike »Evropa, ki je bliže državljanom«, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst območij ter lokalnih pobud, specifičnem cilju ali namenski prednostni nalogi: Spodbujanje celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulture, naravne dediščine, trajnostnega turizma in varnosti na območjih, ki niso mestna območja. V okviru tega so vlaganja namenjena izgradnji vključujoče družbe in nadaljnji celostni družbeno-gospodarski razvoj v območjih LAS-ov, s posebno pozornostjo na zmanjšanju razlik med socialno-ekonomsko prikrajšanimi osebami in območji. Tematska področja ukrepanja so odvisna od prepoznave potreb lokalnega partnerstva in morajo biti utemeljena v strategiji lokalnega razvoja. Strategije lokalnega razvoja morajo naslavljati podporo trajnostnim oblikam lokalnega podjetništva, inovacijam glede uporabe lokalnih virov, turizma, varovanju naravne in kulturne dediščine, revitalizaciji javnih površin za skupno uporabo, preventivi in varovanju zdravja, medgeneracijskemu sodelovanju, krepitvi kompetenc, skrbi za starejše, mlade in druge prikrajšane skupine ter socialni vključenosti. 

Glede na vse navedeno je priprava kvalitetne strategije lokalnega razvoja zelo pomembna. Že pri analizah stanja območja, ki jih bo treba vključiti v nove strategije lokalnega razvoja, so podatki, s katerimi razpolagajo občine, zelo pomembni tudi za pripravo potreb in potencialov območja. Pri vzpostavitvi lokalnega partnerstva in pripravi strategije lokalnega razvoja je priporočljivo, da sodeluje čim več deležnikov, ki živijo in delajo na območju, kjer se bo le-ta izvajala. Vsak posameznik, društvo ali interesna skupina imajo lahko svoje poglede na nadaljnji razvoj, kar lahko pomembno prispeva k celoviti pripravi analize in dejanskim potrebam območja. Zato ste vse občine in lokalni prebivalci takoj po objavi javnega poziva vabljeni k aktivni vključitvi v lokalne akcijske skupine in k pripravi kvalitetnih novih strategij lokalnega razvoja, ki bodo odražale potrebe lokalnega območja.

Povezava na Uredbo o delovanju lokalnih akcijskih skupin in potrditvi strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje do leta 2027

Povezava na Javni poziv za oblikovanje lokalnih akcijskih skupin in pripravo strategij lokalnega razvoja do leta 2027