Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih prinaša številne novosti


  • Datum objave 06.05.2022

Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih prinaša številne novosti

  • Datum objave 06.05.2022

Kmetijska krajina, avtor: Franci Medved.

 

Dne 13. 4. 2022 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-G), s katerim se spreminjajo in dopolnjujejo vsebine z naslednjih področij: načrtovanje na kmetijskih zemljiščih in nadomeščanje kmetijskih zemljišč v postopkih prostorskega načrtovanja, odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, promet in zakup s kmetijskimi zemljišči in agrarne operacije.

Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih prinaša:

  • lažja pravila za postavitev rastlinjakov prefabrikatov, katerih način pridelave je neposredno vezan na kmetijsko zemljišče, in ostale pomožne kmetijske-gozdarske opreme na kmetijskih zemljiščih,
  • obveznost plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč tudi za kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto od 35 do 50 točk,
  • nadomeščanje kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanje pridelovalnega potenciala v postopkih prostorskega načrtovanja,
  • določene izboljšave pri nakupu kmetijskih zemljišč (na primer odprava statusa zaščitenih kmetij v pravnih poslih med živimi, lažji nakup oziroma zakup kmetijskih zemljišč za lastnike, ki so kmetijska zemljišča prodali za potrebe državnih prostorskih načrtov),
  • ukinitev določb zakupa kmetijskih zemljišč za kmetijska zemljišča v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava,
  • določene poenostavitve pri zemljiških operacijah (na primer navadno vročanje upravnih pisanj, ni več upravnih overitev soglasij, pogodbe o namakanju se ne vpisujejo več v zemljiško knjigo, poenostavlja se spreminjanje območij namakalnih in osuševalnih sistemov),
  • možnost izgradnje državnih namakalnih sistemov,
  • možnost razdružitve solastnine pri komasacijah,
  • novo agrarno operacijo razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih, pri katerih je solastnik Republika Slovenija in na katerih se je vzpostavila solastnina po zaključenih denacionalizacijskih postopkih.

V nadaljevanju podrobneje razlagamo spremembe po posameznih področjih.

 

Ugotovitvena odločba ZGS, da je gozd deloma ali v celoti izkrčen

Ker postopek krčitve gozda za kmetijske namene v Zakonu o gozdovih ne daje dovolj jasnih usmeritev pri razmejitvi pristojnosti med kmetijsko in gozdarsko inšpekcijo, je bil v Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) dodan nov 2.a člen, ki določa, da mora lastnik zemljišča, kjer se gozd krči, v roku 30 dni po krčitvi o tem obvestiti Zavod za gozdove RS. Na tej podlagi Zavod za gozdove RS izda ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je bil gozd deloma ali celoti izkrčen. Ugotovitvena odločba je tako jasen mejnik pristojnosti med kmetijsko in gozdarsko inšpekcijo, saj po tej odločbi v celoti pristojnost prevzame kmetijska inšpekcija.

Po krčitvi gozda v kmetijske namene je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin (4. člen).

 

Objekti in posegi v prostor, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih (3.č člen)

ZKZ-G spreminja 3.č člen, s katerim se dopolnjuje nabor objektov in posegov, ki jih občine lahko v občinskih prostorskih načrtih (OPN) dopustijo na kmetijskih zemljiščih. Objekti in posegi, ki jih po sprejemu ZKZ-G lahko občine v OPN dodatno dopustijo na kmetijskih zemljiščih, so:

– začasni objekti in začasni posege, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone, za izvajanje zimskih športnih aktivnosti (npr. objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor obratovanja smučišč in priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav, prostor za reševanje, razsvetljavo smučišča, naprave za zasneževanje smučišča, montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo);

– označevalne in usmeritvene table učnih poti, obrazložitvene table projektov, če se nanašajo na projekte, financirane iz javnih sredstev, usmeritvene table za potrebe kmetij in kmetijskih dogodkov;

– površine do vključno:

  • 150 m2 za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov, če gre za površino za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov neposredno na tleh, za obdobje, ki ni daljše od dvanajst mesecev in pri njem ne nastajajo izcedne vode,
  • 50 m2 za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za eno površino na tem kmetijskem gospodarstvu;

– površine za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za površino, večjo od 50 m2, vendar ne večjo od 150 m2. Na kmetijskem gospodarstvu so lahko največ tri take površine, ki morajo biti utrjene in za tekočine neprepustne. Na kmetijah, ki imajo površino pod hmeljem večjo od 15 ha, pa se število površin za kompostiranje poveča sorazmerno glede na površino kmetije pod hmeljem. Zagotovljena morata biti zajem izcedne in padavinske vode iz teh površin ter njihova ponovna uporaba v procesu kompostiranja, kot je to določeno za tekoča organska gnojila v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

– objekti, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupine:

  • kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene, in sicer le spominska obeležja, skupaj s funkcionalnim zemljiščem, površine do vključno 10 m2,
  • stavbe za opravljanje verskih obredov tlorisne površine do vključno 10 m2,
  • pristanišča in plovbne poti, in sicer le vstopno-izstopna mesta oziroma privezni pomoli površine do vključno 30 m2;

– objekti, namenjeni zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, površine do največ 40 m2;

– objekti za varnost plovbe v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo, in v skladu s predpisi, ki urejajo varnost plovbe po celinskih vodah.

 

Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema

V skladu z novim 3.čb členom je pomožna kmetijsko-gozdarska oprema dopustna na vseh kmetijskih zemljiščih neposredno po zakonu in ne glede na določbe OPN. Občina tudi nima možnosti v OPN predpisati dodatnih prostorsko izvedbenih pogojev glede postavitve pomožne kmetijsko-gozdarske opreme, saj ji člen tega ne omogoča.

Izpostaviti velja, da se po novem med pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo uvršča tudi rastlinjak, ki je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče.

 

Pogoji za gradnjo pastirskega stanju

V 3.ča členu je na novo določen pogoj za gradnjo pastirskega stanu. Investitor gradnje pastirskega stanu kot nezahtevnega objekta je lahko agrarna skupnost, pašna skupnost ali nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima v lasti ali zakupu najmanj 50 ha kmetijskih zemljišč, na katerih ima v RKG prijavljene GERK 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi.

 

Načrtovanje na kmetijskih zemljiščih z OPPN

V 3.ea členu je pri nosilcu kmetije spremenjen pogoj za načrtovanje na kmetijskih zemljiščih z OPPN. Po novem velja, da mora biti v primeru kmetije nosilec te kmetije obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet. Pred uveljavitvijo ZKZ-G je veljalo, da je moral biti nosilec kmetije obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet.

 

Nadomeščanje kmetijskih zemljišč v okviru OPN in DPN

Pomembna novost ZKZ-G je uvedba instrumenta nadomeščanja kmetijskih zemljišč v okviru OPN in DPN.

Z novim 3.eb členom se uvaja instrument nadomeščanja kmetijskih zemljišč, če občina načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin, če proste površine še niso izkoriščene, in sicer kot:

  1. prerazporeditev namenske rabe stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča ob izpolnjevanju pogoja primerljive površine in kakovosti kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe;
  2. vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč, ki bodo po površini in kakovosti primerljiva s kmetijskimi zemljišči, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe;
  3. izboljšanje pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč ob upoštevanju pogojev: boniteta kmetijskega zemljišča ne sme presegati 50 točk in boniteta kmetijskega zemljišča se mora izboljšati za najmanj 20 točk.

Ukrepi za vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in izboljšanje pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč se določijo v OPN.

Nadomeščanja kmetijskih zemljišč ni treba izvesti:

– za določitev stavbnega zemljišča legalno zgrajenega objekta (ažuracija);

– za površino z nestanovanjskimi kmetijskimi stavbami in drugimi kmetijskimi gradbenimi inženirskimi objekt;

– za potrebe širitve ali preselitve kmetijskega gospodarstva, ki izkazuje razvojni potencial, ali

– za določitev stavbnega zemljišča za objekte s področja zaščite in reševanja.

V skladu s 3.ec členom se pri prostorskih ureditvah državnega pomena (DPN) za trajno izgubljena kmetijska zemljišča uvaja obveza:

  1. izboljšanja pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč ob upoštevanju pogojev: boniteta kmetijskega zemljišča ne sme presegati 50 točk in boniteta kmetijskega zemljišča se mora izboljšati za najmanj 20 točk,
  2. plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine, za kmetijska zemljišča, za katera ni mogoče izpolniti pogoja po tč. 1.

 

Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča

S spremembo 3.g člena se obveznost plačila odškodnine razširjena tudi na kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto od 35 do 50 točk (pri gradbeno inženirskih objektih 0,5 eura, za gradnjo stavb 2 eura).

Razširjen je tudi nabor primerov, za katere velja, da se odškodnina ne odmeri, in sicer:

– gradnjo akumulacij, pri katerih je celotna prostornina akumulacije namenjena namakanju kmetijskih

zemljišč,

– gradnjo objektov iz skupine drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti (24202),

– gradnjo objektov iz skupine stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov (12510), če gre za predelavo lastnih surovin, pridelanih na kmetijskem gospodarstvu, in se predelava opravlja v okviru registrirane dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali predelavo opravlja samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, če izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 23. člena ZKZ (kmetijska dejavnost edina in glavna dejavnost).

 

Dopustnost sajenja sadik na kmetijskih zemljiščih

4.a člen se dopolnjuje na način, da se na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska, dopušča nasade sadik, ki so namenjeni pridelavi sadja in oljk, ter nasade sadik, ki so namenjeni pogozdovanju.  Določeno je tudi, da ta zemljišča ne morejo biti predmet gozdnogospodarskih načrtov in posledično poznejše spremembe namenske rabe kmetijskega zemljišča v gozd.

 

Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami

Z ZKZ-G se je skrajšal rok za sprejem ponudbe za prodajo oziroma zakup kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, in sicer s 30 dni na 15 dni od objave na oglasni deski.

S črtanjem 18. člena ni več omejitev pri prometu z zaščitenimi kmetijami. Status zaščitene kmetije je v pravnih poslih med živimi odpravljen. Sodišče bo preverjalo status zaščitene kmetije le še v postopku dedovanja, torej v zapuščinskem postopku. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč se ohranja v delu, ki se nanaša na dedovanje z namenom preprečitve drobitve kmetije v postopkih dedovanja.

Z novim 23.a členom se ureja prodaja zemljišč, ki imajo mešano rabo (kmetijska in gozdna raba). Ta določa, da se pri prodaji zemljiške parcele, na kateri je več kmetijske namenske rabe kot gozdne, pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ZKZ, razen če ima Republika Slovenija predkupno pravico po posebnem zakonu. Če se kot celota prodaja več zemljiških parcel skupaj, od katerih so nekatere po namenski rabi kmetijske druge pa gozdne, in delež kmetijske namenske rabe predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ZKZ, razen če ima Republika Slovenija predkupno pravico po posebnem zakonu. Če pri nakupu kmetijskega zemljišča v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava predkupni upravičenec uveljavlja predkupno pravico kot zakupnik zemljišča, ki je naprodaj, mora najmanj predhodna 3 leta uveljavljati ukrepe kmetijske politike.

Dopolnjene oziroma spremenjene so tudi izjeme, ko odobritev pravnega posla ni potrebna. Odobritev pravnega posla tako ni potrebna:

– v okviru komasacij in medsebojne menjave kmetijskih zemljišč,

– če gre za zemljiško parcelo s površino največ 1.000 m2 in je vsaj del te zemljiške parcele kmetijske namenske rabe ter na tej zemljiški parceli stoji manj zahteven ali zahteven objekt, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, izdano pravnomočno dovoljenje za gradnjo,

– če gre za kmetijsko zemljišče oziroma gozd s površino manjšo kot 200 m2 in če ta površina predstavlja manj kot 5 odstotkov zemljiške parcele,

– na podlagi pogodbe o nakupu kmetijskega zemljišča, na katerem je zgrajena občinska ali državna cesta v skladu z zakonom, ki ureja ceste.

Z novim 25.a členom se lastniku kmetijskega zemljišča, ki je kmetijsko zemljišče prodal za potrebe izvedbe DPN ali je bil iz tega namena razlaščen, omogoča, da lahko v desetih letih od prodaje ali razlastitve kupi ali zakupi kmetijsko zemljišče na območju občine ali sosednje občine, v kateri leži kmetijsko zemljišče, ki ga je prodal za potrebe izvedbe DPN ali je bil iz tega namena razlaščen, vendar največ do površine, ki je bila prodana ali razlaščena. V teh primerih upravna enota izda odločbo, da odobritev pravnega posla ni potrebna. Lastnik kmetijskega zemljišča, ki je prodal ali bil razlaščen, mora upravi enoti priložiti prodajno pogodbo ali odločbo o razlastitvi.

Lastnik kmetijskega zemljišča, ki je kmetijsko zemljišče prodal za potrebe izvedbe DPN ali je bil iz tega namena razlaščen ima tudi prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča, razen če prednost uveljavlja solastnik (gre za odstop od prvega ostavka 23. člena ZKZ). V tem primeru upravna enota izda odločbo o odobritvi pravnega posla.

 

Zakup kmetijskih zemljišč

ZKZ-G je prinesel spremembe tudi pri zakupu kmetijskih zemljišč. Določbe poglavja o zakupu kmetijskih zemljišč se uporablja le za kmetijska zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti. Za zakup kmetijskih zemljišč v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava se uporablja zakon, ki ureja obligacijska razmerja.

 

Agrarne operacije

Nekaj pomembnih sprememb je tudi na področju agrarnih operacij.

Vse odločbe, sklepi in drugi dokumenti s področja agrarnih operacij se po novem vročajo z navadno vročitvijo, razen v postopku razdružitve solastnine na kmetijskih zemljiščih, kjer se vročajo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku se vroča tudi odločba o novi razdelitvi zemljišč v postopku komasacij. Za uvedbo posamezne agrarne operacije tudi ni več potrebna upravna overitev soglasja k uvedbi. Po novem se tudi pogodb o namakanju ne vpisuje več v zemljiško knjigo.

Zaradi težav pri razumevanju določb o medsebojni menjavi kmetijskih in gozdnih zemljišč ZKZ sedaj jasno določa, da za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč šteje tudi menjava kmetijskih zemljišč za gozdna zemljišča in obratno.

Ker pod pretvezo agromelioracij prihaja do izkoriščanja mineralnih surovin mimo Zakona o rudarstvu, pri čemer pa ne gre za izboljšanje kmetijskih zemljišč, ZKZ sedaj jasno določa, da se izkoriščanje mineralnih surovin, sanacija posledic izkoriščanja mineralnih surovin in sanacija odlagališč ne štejejo za agromelioracijo.

Na novo se uvaja možnost delitve solastnine v komasacijskih postopkih. V komasacijskem postopku se lahko solastnina na posameznem zemljišču oziroma več zemljiščih, vloženih v komasacijski sklad, deli zaradi boljše rabe posameznega zemljišča tako, da dosedanji solastnik zemljišča, na podlagi izkazane volje pridobi iz komasacijskega sklada zemljišče v izključno last. Če je v komasacijskem postopku udeležena tudi Republika Slovenija, mora Sklad kmetijskih zemljišč odkupiti solastniške deleže od posameznega solastnika, ki to želi, če je nakupna cena solastniškega deleža zemljišča sorazmerna glede na tržno primerljive cene.

Rok za izvedbo agromelioracijskih del se po novem lahko enkrat podaljša, če lastnik kmetijskih zemljišč iz utemeljenih razlogov pred potekom datuma zaključka agromelioracijskih del ne more zaključiti. Rok se podaljša le v primerih, ko kmetijska inšpekcija ugotovi, da so se dosedanja agromelioracijska dela izvajala v skladu z odločbo.

Poenostavlja in dopolnjuje se spreminjanje območja osuševalnega in namakalnega sistema. Predvsem pri namakalnih sistemih se je pokazalo, da je obstoječi način določanja območja (neprekinjen oziroma sklenjen pas) povzročal težave.

S spremembo ZKZ je ponovno možno graditi državne namakalne sisteme. Uvedbo državnega namakalnega sistema lahko predlaga Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Po preteku petih let od izgradnje državnega namakalnega sistema lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov prenese lastninsko pravico, upravljanje in vzdrževanje državnega namakalnega sistema na lokalno skupnost.

Na novo je uvedena agrarna operacija razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih, pri katerih je solastnik Republika Slovenija in na katerih se je vzpostavila solastnina po zaključenih denacionalizacijskih postopkih. S to operacijo se lahko solastnina na posameznem zemljišču oziroma več zemljiščih deli zaradi boljše rabe posameznega zemljišča tako, da dosedanji solastnik zemljišča na podlagi izkazane volje, pridobi zemljišče v izključno last. Postopek delitve solastnine vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Predlog za delitev solastnine se lahko vloži, če se z delitvijo solastnine strinjajo solastniki zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Predlog za delitev solastnine lahko poda en ali več solastnikov. Ostali solastniki, ki ne želijo pridobi zemljišče v izključno last, ostanejo še vedno solastniki na zemljiški parceli, ki jo dobijo v solast po končanem komasacijskem postopku.

ZKZ-G tudi določa, da se dohodnina ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri komasacijah. Oprostitev plačila dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kmetijskih zemljišč v komasacijah, pomeni, da se ob odsvojitvi kmetijskih zemljišč v okviru komasacijskega postopka, kapitalskega dobička, ki se morebiti ob tem doseže, ne obdavči. To pomeni, da se za namene obdavčevanja z dohodnino tak posel oz. operacija še vedno obravnava kot odsvojitev kapitala, kar pomeni, da se ob kasnejši odsvojitvi nove parcele (tj. parcele, pridobljene v komasacijskem postopku), ki se šteje za obdavčljivo odsvojitev, kot datum njene pridobitve šteje datum pridobitve nove parcele v komasacijskem postopku ter kot njena vrednost ob pridobitvi njena tržna vrednost v trenutku pridobitve v komasacijskem postopku. Z oprostitvijo dohodnine od kapitalskih dobičkov, doseženih z zamenjavo kmetijskih zemljišč (parcel) v okviru komasacijskih postopkov, se zasleduje administrativna razbremenitev komasacijskih postopkov, prav tako pa ima oprostitev dohodnine naravo dopolnilnega ukrepa za spodbujanje komasacij kmetijskih zemljišč, ki so glede na našo velikostno in razdrobljeno posestno strukturo kmetijskih zemljišč, ena bistvenih agrarnih operacij za izboljšanje stanja. Komasacije nesporno z združevanjem zemljišč in formiranjem večjih obdelovalnih parcel ter z ureditvijo infrastrukture, vezane na ta zemljišča, prispevajo k zmanjšanju stroškov obdelave, in s tem k racionalizaciji in optimizaciji kmetijske proizvodnje. S komasacijo se torej omogoči učinkovitejšo izrabo proizvodnih dejavnikov, kar vodi k izboljšanju ekonomike pridelave, pa tudi k povečanju interesa za nadaljnje prestrukturiranje kmetij (nakup, zakup), s tem pa tudi k ohranjanju interesa za kmetovanje in zmanjšanju pritiska za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.

 

Deli z drugimi