Ministri EU za kmetijstvo potrdili kompromisni dogovor o reformi Skupne kmetijske politike

Dvorana Sveta EU v Luxemburgu | Avtor: Council of the EU

Ministri EU za kmetijstvo potrdili kompromisni dogovor o reformi Skupne kmetijske politike

  • Datum objave 02.07.2021

Dvorana Sveta EU v Luxemburgu | Avtor: Council of the EU

Ministri EU so 28. 6. 2021 na zasedanju Sveta EU potrdili kompromisni dogovor o reformi Skupne kmetijske politike (SKP), glede katerega sta minuli petek Evropski parlament in Svet EU uspela doseči politični dogovor. Dosežen dogovor obsega vse tri zakonodajne predloge (Uredbo o strateških načrtih, dopolnitev Uredbe o skupni ureditvi trgov ter Horizontalno uredbo). Zasedanja se s strani Slovenije udeležuje minister dr. Jože Podgoršek, ki je dogovor pozdravil.

»Čestitam portugalskemu predsedstvu za izjemen napor, da je dosežen dogovor uravnotežen. Predsedstvo je uspelo v veliki meri ubraniti mandat Sveta EU v vseh ključnih elementih, zato smo ministri danes po daljši razpravi in izmenjavi mnenj, na zasedanju dogovor tudi potrdili.«

Minister dr. Jože Podgoršek je po končani razpravi v izjavi za medije dejal, da je predlog za Slovenijo sprejemljiv. »Dogovor je ambiciozen, celoten zakonodajni sveženj za reformo SKP pa zajema vsebine, ki so za slovensko kmetijstvo in podeželja strateškega in vitalnega pomena. Gre za kompromis držav članic EU, osnovna izhodišča, ki so podlaga za nadaljnje delo. Slovenija je v procesu pogajanj v zadnjih treh letih glede reforme SKP posebno pozornost namenjala t.i. zeleni arhitekturi, večji ciljni naravnanosti neposrednih plačil in socialni pogojenosti. Zavedamo se, da je v kmetijstvu potrebno poskrbeti za večjo konkurenčnost, povezovanje, prenos znanja in razvoj. Ocenjujem, da je dogovor ambiciozen tudi na področju okolja ter prilagajanja podnebnim spremembam«.

Dogovor, ki so ga danes potrdili ministri EU, obsega vse tri zakonodajne predloge (Uredbo o strateških načrtih, dopolnitev Uredbe o skupni ureditvi trgov ter Horizontalno uredbo). Formalna potrditev političnega dogovora bo mogoča šele v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, ko bodo rešena še zadnja tehnična vprašanja.

Na področju Zelene arhitekture je med drugim dogovorjen minimalni obseg sredstev za neposredna plačila za sheme za okolje in podnebje določen v višini 25%, države članice pa bodo imele na voljo določeno prožnost v prvih dveh letih ze preprečevanje neporabljenih sredstev. V okviru sredstev za razvoj podeželja bo za cilje s področja okolja namenjenih 35%.

Dogovor je tudi usmerjen v večjo ciljno naravnanost neposrednih plačil. Države članice bodo med drugim morale doseči vsaj 85% notranje konvergence do leta 2026, kar pomeni, da se bodo do te vrednosti morale poenotiti višine neposrednih plačil.

V novo SKP bo prvič vključena tudi socialna dimenzija. Pri tem bodo kmetom znižana plačila na površino, če bodo kršili določene zahteve delovne zakonodaje in zakonodaje s področja varnosti pri delu. Uvedba te nove pogojenosti je predvidena z letom 2025, do leta 2026 pa bo Evropska komisija predstavila poročilo z morebitnimi predlogi za širitev obveznosti.

Na področju skupne ureditve trgov sta se Evropski parlament in Svet EU dogovorila za skupno izjavo glede izpolnjevanja evropskih standardov s področja okolja in varne hrane za uvožene proizvode. Dosežen je bil dogovor glede obsega kmetijske rezerve v višini 450 milijonov evrov, ki se bo v primeru potreb lahko povečala v okviru letnega proračunskega postopka.