Krepitev sodelovanja in zaupanja je nujno v sistemu znanja in inovacij (AKIS)


  • Datum objave 01.02.2024

Uvodni sestanek skupnosti praks v rastlinski pridelavi, Avtor: MKGP

Krepitev sodelovanja in zaupanja je nujno v sistemu znanja in inovacij (AKIS)

  • Datum objave 01.02.2024

Dne, 29. 1. in 30. 1. 2024, sta bila na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvedena prva sestanka t.i. skupnosti praks za okrepitev znanja in inovacij v živinoreji in rastlinski pridelavi. Strokovnjaki verige znanja v kmetijstvu, od šolstva in raziskovalne dejavnosti do javnih služb strokovnih nalog in kmetijskega svetovanja, so izmenjali pogled na stanje v slovenskem sistemu znanja in inovacij. Izpostavili so potrebo po krepitvi sodelovanja v luči uspešnejšega prenosa ustvarjenega znanja do kmetovalcev.

V programskem obdobju skupne kmetijske politike 2023–2027 je prav posebej izpostavljen horizontalni cilj okrepitve sistema ustvarjanja, izmenjave in prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu oziroma sistem AKIS (AKIS – Agricultural Knowledge and Innovation Systems).

Sistem AKIS mora ustrezno povezati vse pomembne deležnike v verigi znanja in ustvariti inovacijsko podporno okolje za doseganje ostalih strateških ciljev v kmetijstvu, tako na področju konkurenčnosti in prehranske varnosti, kot na področju varovanja okolja in podnebnih ukrepov ter razvoju podeželja. V okviru Strateškega načrta SKP 2023–2027 so se sredstva za intervencije na področju sistema AKIS povečala, pri čemer je v luči večje ciljne naravnanosti pomembno, da jih uspemo povezati z dejavnostmi na področjih raziskovalne dejavnosti in javnih služb strokovnih nalog in kmetijskega svetovanja na nacionalni pa tudi mednarodni ravni.

V Sloveniji je za okrepitev usklajenosti in sodelovanja na področju znanja in inovacij pomembno tudi ustrezno podporno okolje, pri čemer je izpostavljena ustreznejša koordinacija na več ravneh, in sicer na ravni Sveta za sistem AKIS, kot posvetovalnega telesa ministra, na ravni operativnega koordinacijskega telesa za povezovanje vseh deležnikov sistema AKIS v kmetijstvu, ki deluje v okviru Direktorata za kmetijstvo, na ravni povezovanja med institucijami znanja na strokovni ravni idr. Kot eno najpomembnejših orodij je poudarjen Portal znanja oziroma enotno vstopno okno do informacij in znanja v kmetijstvu. Portal se gradi v okviru spletne strani skupne kmetijske politike sočasno kot podobne spletne platforme na ravni EU (na primer EU-FarmBook).

Vse našteto je tudi glavna vsebina projekta Obzorje Evropa z naslovom Izboljšanje nacionalne organizacije sistema AKIS v soustvarjalnem procesu v posebnih pogojih EU (modernAKIS), ki se je začel izvajati konec leta 2022. Pomembno je, da v projektu sodelujejo vse države članice, ki enako kot Slovenija krepijo sisteme AKIS, saj je izmenjava izkušenj, znanja in dobrih praks med deležniki sistemov AKIS vseh držav članic zelo dragocena. Glavni cilj projekta je torej izboljšanje zmogljivosti udeležencev sistemov znanja in inovacij v kmetijstvu v državah članicah EU, ki so potrebne za učinkovitejše sisteme AKIS ter prehod na bolj trajnostno upravljanje in rabo naravnih virov v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani.

Iz Slovenije je v projektu modernAKIS konzorcijski partner Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V okviru projekta vse države članice oblikujejo mrežo deležnikov in t. i. skupnosti praks (Community of Practice) tako na nacionalni kot EU ravni. Namen delovanja takih skupnosti praks je sodelovanje in dialog med deležniki in podpora koordinacijskemu organu sistema AKIS ter krepitev sodelovanja in zaupanja med ključnimi akterji sprememb na področju znanja in inovacij v kmetijstvu na lokalni ravni. V Sloveniji smo se odločili za oblikovanje dveh skupnosti praks – eno za področje živinoreje in eno za področje rastlinske pridelave.

Dne, 29.1. in 30. 1. 2024, sta bila izvedena uvodna sestanka. Dobra udeležba, živahna razprava in pozitivni odzivi udeležencev so potrdili potrebo po tovrstni izmenjavi informacij in sodelovanju. Vsi udeleženci so poudarili različne izzive, ki jih prinaša sodobni čas, tako na področju statusa kmetijstva v sodobni družbi in s tem povezanimi težavami s kadrovskimi viri za kmetijske poklice, kot na področju statusa institucij znanja, njihovega medsebojnega konkuriranja za finančna sredstva in seveda na področju dostopnosti znanja, za katerega se ocenjuje, da ga je veliko ampak ne pride na ustrezen način do kmetovalcev. Prav neustrezni načini prenosa znanja so morda odgovor na to, da so seminarji in delavnice s strani kmetovalcev pogosto slabo obiskani. Razmere so se spremenile in prav vsi deležniki poudarjajo pomen prenosa konkretnega znanja v manjših skupinah za posamezne teme in z demonstracijami na terenu.

Zaključki obeh sestankov so, da je nujno treba nadaljevati s sodelovanjem z namenom, da bodo dejavnosti akterjev sistema AKIS usklajeni in komplementarni ter ciljani na potrebe slovenskega kmetijstva. Usklajevati je potrebno programe in naloge tako v šolstvu kot raziskovalni dejavnosti in javnih službah strokovnih nalog in kmetijskega svetovanja, pa tudi v intervencijah sistema AKIS kot so operativne skupine EIP, konzorciji znanja, prenos znanja idr.

Skupnosti praks v rastlinski proizvodnji in živinoreji se bosta spet sestali ob javni razpravi za intervencije na področju sistema AKIS in v povezavi z nadaljnjo izgradnjo skupnega Portala znanja.

Dodatne informacije o projektu modernAKIS.

Deli z drugimi