V petek, 16. junija, so v sodelovanju Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije (KGZS), Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) pripravili strokovno ekskurzijo v Zgornje Posočje, z namenom ogleda kmetovanja mladih prevzemnikov kmetij.

Ekskurzijo je so-organizirala Mreža za podeželje, MKGP, financirana je bila iz Tehnične pomoči Programa razvoja podeželja 2014 – 2020.

Spodnje besedilo je za vas pripravila Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM.

Najprej smo si ogledali kmetijo Aljoše Bončina iz majhne gorske vasice Čadrg, Tolmin, ki je postal mladi prevzemnik v letu 2015. Vasice na 700 m nadmorske višine, kjer je zaradi strmin in ostrin ovinkov največje prevozno sredstvo, ki lahko pride do kmetije traktor oziroma avtobus za 20 ljudi. Med drugim so na kmetiji gostili že švedski kraljevi par, direktorja CIE in takratno evropsko komisarko za kmetijstvo. Zaradi oteženega dostopa do kmetije so vsi omenjeni gostje prišli s helikopterjem.

V vasi živi 10 družin – 50 ljudi, 3 od njih so kmetije, ostali pa hodijo v službo. V vasi imajo tudi komuno.

Pri Bončinovih imajo ekološko kmetijo, ukvarjajo se z govedorejo – reja krav molznic. Vse mleko predelajo v vaški sirarni, glavni proizvod je trdi sir čadrg, ki je bil nekoč imenovan sir tolminc. Pridelujejo tudi skuto in sirne namaze z zeliščni. Za potrebe turizma na kmetiji redijo tudi krško-poljske prašiče in kokoši. Ukvarjajo se tudi s turistično dejavnost na kmetiji, imajo izletniški turizem in oddajajo apartmaje.

Pri srčni predstavitvi kmetije so izpostavili, da so vedno kmetovali kar se da naravno, zato odločitev za preusmeritev v ekološko kmetijstvo ni bila težka. Na kmetijo so prišli strokovnjaki iz področja kmetijstva iz sosednje Avstrije, ki so ugotovili, da imajo pretemne hleve, manjkali so izpusti in evidence. Prvi certifikat so dobili že leta 2002. Zelo podpirajo kontrole, saj se s tem vsi izboljšamo.

Imajo 16 molznic, 3 breje telice, 40 odraslih koz in 40 kozličkov. Vse meso predelajo v suhomesnate izdelke, v vaški sirarni, ki obratuje že več generacije, pa predelujejo tudi mleko. Že četrto leto uporabljajo samo suho krmo. Njihova njiva je velika le 18 arov, imajo pa tudi 19 ha pašnikov, 11 ha je kosnih. Ravnine kosijo do trikrat na leto, ostalo pa le enkrat letno. Svoje izdelke prodajajo vsako soboto na ljubljanski tržnici, vendar pa ne sodelujejo z gostinci, saj so njihovi izdelki predragi.

Na kmetiji dela šest družinskih članov, od njih sta dva kmečko zavarovana.

Pri izdelavi sirov se držijo načela: »Ko se ti najbolj mudi, se vsedi dol, ker se ti ne sme muditi.«

Na kmetiji so izvedli večjo in potrebno investicijo, za katero so pridobili nepovratna sredstva, ki pa so zaradi podražitve, predstavljale bistveno manjši delež sofinanciranja kot pričakovano. Izpostaviti je potrebno, da so želeli zaradi lažjega dostopa tudi betonski nasip, ki pa ga z vidika kulturne dediščine niso smeli izvesti, saj bi to motilo pogled turistov iz sosednjega hriba. Kmetija ima 330 m3 jamo in pumpo za cevno gnojenje. Gnoja ne morejo razvoziti, zato imajo 500 metrov cevi, da lahko pognojijo vse kar kosijo. Košnjo izvajajo s traktorjem, kar pa je nedosegljivo pa ročno.

Soočajo se z jeleni, prašiči in šakali, medved pa gre samo mimo. Prvo pašo ponavadi vzamejo jeleni, čudijo pa se, da se srnjad ne premika višje, temveč ostaja tu.

Kot nadaljnje načrte so predstavili ohranjanje in manjšanje proizvodnje. Poudarili so tudi, da se še vedno ves čas učijo.

Sledil je ogled Mlekarne Planika v Kobaridu. Mlekarna je organizirana kot zadruga in je v lasti kmetov. Odkupuje mleko okoliških kmetij in iz njega dela visoko kakovostne mlečne izdelke. Imajo zelo korekten odnos do kmetov, zelo velik poudarek dajo kakovosti in promociji svojih izdelkov.

Kmete iz okolice opišejo kot trmaste in vztrajne ljudi. Živino peljejo na planine, da pripravijo krmo za zimo. Kljub temu, da je s tem povezana njihova proizvodnja Planika to odobrava, saj je tudi to eden od razlogov, da so njihovi izdelki tako pristni. Združujejo čez 100 kmetov. Opažajo pa, da so kmetije mladih prevzemnikov večje, njihove proizvodnje pa so bolj specializirane.

Na koncu smo si ogledali kmetijo Tomaža Kuštrina iz Pečin, Slap ob Idrijci, ki je mladi prevzemnik postal leta 2018. Po končanem šolanju je hodil v službo. Odločitev o tem ali naj ostane v službi ali pa prevzame kmetijo doma ni bila enostavna, toda odločitve ne obžaluje.

Na kmetiji se ukvarjajo z govedorejo, redijo krave molznic, vse mleko oddajajo Mlekarni Planika, preko Kmetijske zadruge Tolmin. Tomaž se je prijavil tudi na dva javna razpisa za podukrep 4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva in dobili odobrena sredstva za izgradnjo novega hleva in nakup opreme ter za nakup specialne mehanizacije za obdelavo strmih površin.

Na kmetiji kosijo površine od  300 pa vse do 800 metrov nadmorske višine, obdelujejo 51 ha travnikov. Strmine kosijo 1-2 krat na leto, ravnine pa 3-4 krat letno.

Poleg Tomaža na kmetiji delata tudi njegova starša.

Ob investiciji v posodobitev hleva in molznega robota so sprejeli kompromis med stroški in prakso. Ključno je bilo tudi, da je čim manj dela v hlevu, da lahko Tomaž čim več dela opravi sam. Redijo 35 krav. Na 6 ha pašnikov pa se pase 16 telic. Kmetija je skoraj prevelika glede na potrebno krmo, saj je težko vse pokositi. Za izdelavo 200 bal porabijo cel teden, medtem, ko lahko nekdo na kakšnem drugem področju to naredi v dveh dnevih.

Tudi Tomaž izpostavi močno podražitev investicije, ne le za izgradnjo hleva, temveč tudi v potrebno gorsko in drugo mehanizacijo. Molznega robota opiše kot predvsem časovno razbremenitev. Vendar če hočeš kravo spremljati, moraš biti še vedno v hlevu, kot dober rejec.

Še preden je prevzel kmetijo, se je zanimal za hlev in sam risal načrte, kako bi in kako ne bi. Tudi tehnologijo je zrisal sam in pri dozidavi hleva so porabili vse do zadnjega kotička starega hleva.

Glavni namen strokovne ekskurzije je bil vpogled v realnost kmetovanja mladih kmetov, izmenjava izkušenj in mreženje različnih deležnikov, ki delamo na področju mladih kmetov. Zagotovo se vsi strinjamo, da je naše delo zelo odgovorno, se pa zavedamo pomembnosti naše vloge in pomembnosti dela mladih kmetov.

Za konec si še lahko preberete izjavi dveh udeležencev ekskurzije.

“Kot nosilka podukrepa M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete in intervencije IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov menim, da so ekskurzije, pri katerih se seznanimo s stanjem kmetijstva na terenu in osebno spoznamo težave s katerimi se srečujejo mladi kmetje, zelo koristne in si želim, da bi se nadaljevala tudi v prihodnje. Poleg spoznavanja pogojev in težav s katerimi se spoprijemajo mladi kmetje, so takšne ekskurzije za zaposlene na ARSKTRP zelo koristne tudi zaradi srečanja s predstavniki KGZS in ZSPM, s katerimi pri svojem delu komuniciramo samo po telefonu ali e-pošti in smo jih na ekskurziji lahko tudi osebno spoznali.

Upam, da se bo dobra praksa strokovnih ekskurzij nadaljevala tudi v prihodnje in da se jo bodo z veseljem udeležili predstavniki vseh štirih institucij (MKGP, KGZS, ZSPM in ARSKTRP).”

• Rozka Saje, višja svetovalka, ARSKTRP.

“Hm. Ja, današnji izlet na severno Primorsko, natančneje občine Bovec in Kobarid, je bil zelo zanimiv. Prva točka, vas Čadrg, je bila kar rahlo adrenalinska, sploh cesta do vasi. V Tolminu na večjem parkirišču smo se presedli v manjši avtobus, kar meni taprve ni bilo jasno, zakaj tako, potem ko smo prišli v Tolminska korita mi je pa postalo jasno zakaj tako, ker  na tisti cesti ki gre v Čadrg, je imel že manjši avtobus na nekaj ovinkih precej dela, da je prišel skozi, in tudi nekajkrat je bilo treba popraviti, da smo prišli skozi. No, in ko smo prišli gor in se malo razgledali, sem se šele začel zavedati kakšno srečo imamo, da smo na ravnem doma, kjer nimam nobenih OMD območij,  razen Natura 2000, ki pa je še vseeno boljše kot tisti 50% hribi😊. Potem je bil že kar podvig priti spet do doline, kar je marsikomu kar malo dvignilo adrenalin, ker cesta je res zelo zanimiva. Naslednja  postaja je bila Mlekarna Planika v Kobaridu, kjer so nam pokazali zgodovino same proizvodnje, kar je bilo zelo zanimivo slišati, kako se je kmetijstvo v teh krajih razvijalo skozi čas, in da v bistvu še vedno zelo podobno delajo, kot so nekdaj, s to razliko, da so tehnologijo malo prilagodili, še vedno pa je to precej težko fizično delo v tistih hribih. Bilo je zelo dobro.”

• Rok Koželj, mladi kmet

“Na Kmetijsko gozdarski zbornici nas veseli, da je strokovna ekskurzija s področja mladih kmetov postala tradicionalna in da si vsako leto inštitucije, ki delamo na področju mladih kmetov ogledamo dobro prakse mladih kmetov doma in v tujini. Letošnji izbor kmetij v Zgornjem Posočju je bila vsekakor prava izbira, saj smo imeli možnost si ogledati dve kmetiji, ki vztrajata na težjih pogojih pridelovanja. Oba mlada kmeta sta z investicijam v nove hleve, pomožne objekte in nakup specialne kmetijske mehanizacija ustvarila dostojno delovno mesto na kmetiji. Obe kmetiji se ukvarjata z mlečno proizvodnjo, kar je za območje kjer se nahajata sigurno najbolj primerno, razlikujeta se v tem da ena kmetija  vso mleko predela doma in izdelke samostojno trži, druga pa kakovostno mleka proda mlekarni Planika. Kmetiji sta dokaz, da sredstva za prenos kmetije na mladega prevzemnika v kombinaciji še z investicijskimi sredstvi so kako pomembna, da se mlad kmet odloči za prevzem kmetije in si zagotovi delovno mesto. Seveda pa se s tem ohranja urejena krajina, ki je v tem delu Slovenije še kako pomembna za razvoj turizma, kar je pa  seveda najbolj važno se pa veča lokalna samooskrba z zdravo domačo hrano.
Mislim, da po videnim ni več debate, kako pomembno je vlagati v mlade kmete če hočemo imeti take pozitivne zgodbe kot sta Aljoša Bončina in Tomaž Kuštrin.”

• Jože OČKO koordinator za mlade kmete pri KGZS