Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes na posebni spletni strani za skupno kmetijsko politiko objavilo predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, ki naslavlja potrebe kmetijstva, gozdarstva, živilskopredelovalne dejavnosti, okolja in družbe. Dokument združuje večmesečno usklajevanje mnenj in predlogov deležnikov ter predloge in smernice Evropske komisije. Deležnike ter najširšo javnost vabimo k javni razpravi, ki traja od danes do 25. 11. 2021.

Celotni predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (strateški načrt), ki je objavljen na spletni strani za skupno kmetijsko politiko bolj kot kdaj koli doslej naslavlja izzive in pričakovanja na področjih pridelave hrane, varovanja narave, okolja in virov, vplivov kmetijstva na podnebje in naravne vire, prilagajanje kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe ter pričakovanja potrošnikov glede kakovosti hrane ter dobrobiti živali. S posebno skrbnostjo do območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo, majhnih kmetij in s poudarkom na generacijski prenovi bomo prispevali k ohranjanju delovnih mest in poseljenosti podeželja ter k njegovemu nadaljnjemu razvoju. Pri tem je pomemben tudi prispevek drugih politik, ki bodo z okrepljenimi strukturnimi investicijami pomagale k doseganju tega cilja. Hkrati z uvajanjem določenih poenostavitev zmanjšujemo administrativna bremena.

Na ministrstvu smo prepričani, da strateški načrt vključuje pričakovanja glede nadaljnjega spodbujanja pridelave kakovostne hrane in hkrati pričakovanja pri doseganju naravovarstvenih ciljev pri ohranjanju okolja, biodiverzitete in naravnih virov.

Nov strateški načrt tako prinaša drugačne pristope na naslednjih področjih:

• Poenostavitev sheme neposrednih plačil z ukinitvijo plačilnih pravic in zgodovinskih plačil;
• Prenova sistema plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo, kar ohranja zavezo po skrbni obravnavi teh območij, hkrati pa bolj ciljno naslavlja ohranjanje najtežjih pridelovalnih površin;
• Bolj ciljno naravnane intervencije za dvig konkurenčnosti kmetijske pridelave in predelave živil z usmeritvijo podpor v krepitev povezav v verigah preskrbe s hrano;
• Temelj prihodnosti so mladi kmetje, zato ohranjamo obstoječe intervencije, uvajamo pa finančne inštrumente za mlade prevzemnike kmetij ter prenos znanja med prenosnikom in mladim prevzemnikom.
• V podporo ohranjanju majhnih kmetij, se bo izvajala dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost, hkrati se bo v okviru neposrednih plačil izvajal tudi mehanizem zmanjšanja (degresija) plačil dohodkovne podpore za trajnostnost največjim prejemnikom sredstev. Majhnim kmetijam se omogoča tudi lažji dostop do investicijskih sredstev;
• Sheme in programi za podnebje in okolje, skupaj z neproizvodnimi okoljskimi naložbami, zasledujejo zastavljene cilje ohranjanja biodiverzitete na naravovarstveno najpomembnejših območjih, zmanjšujejo negativne vplive kmetijstva pri emisiji toplogrednih plinov, ohranjajo pozitiven prispevek pri varovanju vodnih virov in izboljšujejo potencial tal za pridelavo hrane;
• Povečana podpora ekološkemu kmetovanju, tudi preko investicijskih podpor in ekoregij, skladno s cilji akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo;
• Ciljno naravnane investicijske podpore za prilagajanje in odpornost na podnebne spremembe in ekstremne vremenske razmere v trajnih nasadih kot najbolj izpostavljeni panogi in spodbujanje izgradnje ter tehnološke posodobitve namakalnih sistemov;
• Spodbujanje naložb v okolju prijaznejše tehnologije in digitalizirane sisteme;
• Posebne podpore za spodbujanje živalim prilagojenih načinov reje;
• Ciljno naravnavana plačila za kmetijske panoge, ki se že dlje časa soočajo s slabim ekonomskim položajem;
• Bolj celoviti in učinkoviti programi sektorskih intervencij:

Hkrati ohranjamo intervencije, ki so se že v dosedanjih obdobjih pokazale kot pomembne za doseganje trajnostnih ciljev.

Novi pristopi pomenijo tudi drugačno razporejanje sredstev za doseganje posameznih ciljev. To pomeni, da bo s strateškim načrtom prišlo do določenih prerazporeditvenih učinkov, tako na ravni panog, regij in posameznih kmetij. Z zavedanjem, da kmetijska panoga potrebuje stabilno okolje, smo temu namenili posebno pozornost.

Slovensko kmetijstvo je v mnogočem drugačno od kmetijstva v drugih državah članicah, tako po strukturi, naravnih danostih, značilnosti podeželskega prostora in povezanosti v prehranski verigi, zato je za nas zelo pomembna možnost, da specifike vključimo v strateški načrt in upamo, da bo ta naša posebnost zaznana tudi pri Evropski komisiji v procesu usklajevanja in potrjevanja programa.

Javna razprava

Z objavo celotnega predloga strateškega načrta začenjamo novo javno razpravo, ki bo trajala do 25. 11. 2021. V okviru javne razprave bo ministrstvo 16. novembra organiziralo spletno javno predstavitev (vabilo bo objavljeno na spletnih straneh ministrstva in skupne kmetijske politike).

Javna razprava je eden v nizu dogodkov, ki jih je ministrstvo pripravilo tekom pripravljanja strateškega načrta z namenom sprotnega in pravočasnega vključevanja javnosti v odprt postopek priprave načrta.

Okoljsko poročilo, ki je sestavni del strateškega načrta skupne kmetijske politike, je v pripravi. Ko bo ministrstvo, pristojno za okolje, podalo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe strateškega načrta na okolje, bomo začeli s postopkom javne razgrnitve okoljskega poročila.

Vse zainteresirane vabimo k sodelovanju v javni razpravi. Pripombe in predloge lahko pošljete po elektronski pošti na naslov sn.skp@gov.si ali preko posebnega spletnega obrazca, in sicer do 25. 11. 2021.

Dokumenti strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027