HeritageHack so pri Zavodu ID20 in Društvu Idrija 2020 izvedli že drugo leto zapovrstjo. Gre za t. i. hackathon, tekmovanje, na katerem se udeleženci v kratkem času intenzivno ukvarjajo z reševanjem določenega izziva. Ta tip dogodka se je iz sveta računalništva in programiranja preselil tudi v druge sfere – na primer na področje kulturne dediščine, ki je bila tudi letos ena od glavnih tem HeritageHacka.
Dogodek je potekal v sklopu projekta YOUIND (Interreg SI-AT), v katerem kot regionalni partner sodeluje Občina Idrija. Pri organizaciji dogodka so se nam pridružili tudi partnerji iz Tehnološkega parka Ljubljana, Mladinskega sveta Slovenije in Zveze podeželske mladine Slovenije.
Razprava o vlogi dediščine na podeželju
Uvod v tridnevno pestro dogajanje, ki se je večinoma odvilo na spletnih kanalih, je predstavljala razprava »Vloga kulturne dediščine pri oživljanju in ohranjanju podeželja«, ki je potekala v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ Under the Loupe: Rural Youth Work!. Gostje so na razpravi, ki jo je vodila Anja Fortuna, podpredsednica Evropskega mladinskega foruma, razpravljali o pomenu dediščine na področjih, ki jih v slovenskem merilu razumemo kot »periferijo«.
Gostje razprave so bili:
- dr. Nina Cvar – Laboratorij za multimedijo, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
- Marjeta Jerič – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije
- Alenka Korenjak – arhitektka in soustanoviteljica Kulturnega društva prostoRož
- dr. Jani Kozina – Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU
- Anja Mager – predsednica Zveze slovenske podeželske mladine
- mag. Dušan Štepec – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Zbrane udeležence in gledalce, ki so lahko dogodek spremljali v prenosu na Facebooku, sta uvodoma nagovorila idrijski župan Tomaž Vencelj in Nataša Šip s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki je predstavila koncept Novega evropskega Bauhausa, v luči katerega je potekal letošnji HeritageHack.
Po zaključku okrogle mize se je več kot 30 vabljenih gostov, ki so zastopali vse od mladinskih in drugih nevladnih organizacij do dediščinskih in izobraževalnih institucij, odločevalcev ter raziskovalcev razporedilo po manjših skupinah, kjer so razpravljali o vlogi, ki naj bi jo kulturna dediščina imela pri razvoju perifernih območji v prihodnosti.
Na podlagi diskusije bodo do jeseni 2021 pripravili smernice za bodoči razvoj podeželja s poudarkom na kulturni dediščini, ki jih bomo nato posredovali odločevalcem in drugim inštitucijam na tem področju.
Vključujoče rešitve za razvoj »periferije«
Glavna aktivnost letošnjega HeritageHacka pa je bilo spletno tekmovanje, na katerem se je 6 skupin s 23 tekmovalci iz vse Slovenije pomerilo v reševanju izziva, kako mlade zadržati na podeželju in kako v rešitev vključiti kulturno dediščino. V ospredju so bile tokrat smernice, opredeljene v konceptu Novega evropskega Bauhausa – interdisciplinarnost, trajnostni razvoj in digitalizacija, udeleženci pa so morali paziti tudi na vključenost mladih. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno predstavitvi izziva in kriterijev ocenjevanja, popoldne pa so udeleženci namenili delu in srečanjem z mentorji, ki so jim svetovali pri piljenju idej. Matevž Straus in Urban Šlabnik iz Zavoda ID20 sta tekmovalcem svetovala o digitalizaciji, podjetniškem vidiku in pripravi zaključne predstavitve, medtem ko sta Gašper Juvančič iz Tehnološkega parka Ljubljana in Miha Zupančič iz Mladinskega sveta Slovenija pomagala z nasveti o tem, kako izboljšati ideje z vidika interdisciplinarnega pristopa in vključevanja mladih.
Udeleženci | Vir: Drejc Kokošar
Komisija je imela težko delo
V nedeljo dopoldne so sledile predstavitve rešitev, ki so jih morale skupine pripraviti v obliki 3 minutnega strukturiranega nastopa. Komisija v sestavi Petra Lahajnarja, oblikovalca in direktorja Zavoda ID20, Iztoka Hvala, arhitekta pri Allford Hall Monaghan Morris in Anje Fortuna, podpredsednice Evropskega mladinskega foruma, je predstavitve pazljivo spremljala in na podlagi razdelanega točkovnika, ki je vseboval različne kriterije, od vključevanja mladih in smiselne interpretacije kulturne dediščine do poslovne in digitalne izvedljivosti, podala svojo odločitev. Komisija je pri končnem ocenjevanju upoštevala tudi to, ali je ideja uresničljiva tudi na drugih področjih v Sloveniji, ne samo na enem specifičnem primeru.
Prvo mesto je zasedla ekipa Prostorske sekcije Kluba škofjeloških študentov z idejo »HeritageBox«, ki predvideva oblikovanje modularnih in mobilnih lesenih bivalnih enot znotraj ogroženih dediščinskih objektov, ki v enem zamahu nakazuje na možne rešitve tako za reševanje stanovanjske stiske mladih kot tudi za ohranjanje ogrožene stavbne dediščine. Ekipa mladih iz Škofje Loke si je za svojo izvirno rešitev prislužila 500 € nagrade. Ker je ideja zelo perspektivna, smo mlado ekipo tudi povabili, da se prijavijo v naš dediščinski inkubatorski program, HeritageLab, ki ravno pričenja z delovanjem. Častno drugo in tretje mesto sta dosegli ekipi Castra z rešitvijo za revitalizacijo dediščine mlinarstva na Ajdovskem in ekipa FormaViva z idejo o zadrževanju mladih na območju Brkinov.
Zmagovalna ekipa in organizatorji | Vir: Drejc Kokošar
Za učinek se ni potrebno bati
Sodelujoče ekipe so v kreativnem koncu tedna dokazale, da med mladimi obstaja veliko zanimanje za kulturno dediščino ter da jim ni vseeno za izzive, s katerimi se sooča njihova generacija. Skupaj s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji smo vse udeležence povabili, da svoje ideje objavijo tudi na platformi pobude Novega evropskega Bauhausa, ki bo v prihodnosti krojila razvoj Evrope.
Povezava do uvodne razprave, ki je dosegljiva tudi na YOU TUBE kanalu Zavoda ID20: Vloga kulturne dediščine pri oživljanju in ohranjanju podeželja | HeritageHack 2021 – YouTube
Vabljeni tudi k ogledu predstavitve zmagovalne rešitve HeritageHack 2021: KLIKNITE TUKAJ
Za dodatne informacije pokličite na telefon 051 255 788 (Drejc Kokošar) ali pišite na elektronski naslov drejc.kokosar@id20.si.
Scroll