- Datum objave 28.10.2021
Generalni direktor Direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik; Arhiv MKGP
Generalni direktorji za kmetijstvo držav članic EU razpravljali o ukrepih za okolje in podnebje v okviru reforme skupne kmetijske politike
- Datum objave 28.10.2021
V okviru predsedovanja Svetu EU je Branko Ravnik, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prek videopovezave vodil neformalno srečanje generalnih direktorjev, odgovornih za nacionalne strateške načrte za ukrepe skupne kmetijske politike (SKP). V luči uvedbe reforme SKP z letom 2023 na podlagi nacionalnih strateških načrtov SKP, je bilo srečanje posvečeno izzivom in priložnostim t.i. zelene arhitekture, zlasti nove sheme za okolje in podnebje, s katerimi se srečujejo države članice.
Reforma SKP je najpomembnejši dosje na področju kmetijstva v času Slovenskega predsedovanja Svetu EU. Z neformalnim srečanjem generalnih direktorjev za kmetijstvo dopolnjujemo razpravo ministrov o pripravi strateških načrtov, ki je potekala na oktobrskem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo. Predstavlja pomemben korak naprej pri izmenjavi mnenj, izkušenj ter dobrih praks med državami članicami.
Države članice v tem trenutku intenzivno pripravljajo strateške načrte SKP, ki jih morajo do 1.1.2022 posredovati v odobritev Evropski komisiji. Vsebinska razprava neformalnega srečanja je bil namenjena t.i. zeleni arhitekturi, zlasti novi shemi za okolje in podnebje, saj se od držav člani pričakuje, da bodo v obdobju 2023 – 2027 bolj ambiciozne na področju okolja in podnebnih sprememb ter tudi izkazovale uspešnost ukrepov. Prav zato so taka neformalna srečanja zelo pomembna za izmenjavo mnenj in izkušenj pri dosedanji pripravi strateških načrtov. Generalni direktor Branko Ravnik je v uvodnem nagovoru izpostavil, da je zelena arhitektura v kmetijstvu velik izziv, saj se »soočamo s pričakovanji deležnikov, da bomo pošteno razdelili omejena finančna sredstva iz naslova SKP ter bolj ambiciozno obravnavali vse okoljske in podnebne izzive, hkrati pa obstajajo tudi pomisleki glede posledic za konkurenčnost in raven dohodka kmetov.«. Pomemben del zelene arhitekture so tudi nove sheme za okolje in podnebje, za katere morajo države nameniti najmanj 25 % sredstev za neposredna plačila. V razpravi so direktorji izrazili zadovoljstvo, da se je omogočila razprava o tako pomembnih vsebinah. Kot ključne izzive pri shemah za okolje in podnebje so izpostavile: izbor takih shem, ki bodo imele predviden učinek, bile ustrezno stimulativno finančno podprte ter posledično dovolj zanimive za dober odziv kmete; ustrezna sinergija vseh ukrepov; doseganje kompromisa med vsemi deležniki ter omejen časovni okvir. Prav tako je predstavnik Evropske komisije zagotovil vso nadaljnjo podporo, pri tem pa opozoril udeležence, da je varovanje okolja pomembno za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti kmetijstva.
Kot uvod v razpravo pa so se v okviru dopoldanskega dela sestanka udeleženci pogovarjali z dvema mladima prevzemnikoma iz ekološke kmetije Olea in ekološke kmetije Kukenberger. Predstavila sta uspešna gospodarska modela, ki vključujeta pomembne elemente ekološkega kmetijstva in dobrobiti živali, ter delila svoja razmišljanja, kaj je nujno za promocijo okolju prijaznega kmetovanja ter generacijsko prenovo na kmetijah.