Po dveh letih intenzivnih razprav in priprav je Evropska komisija v letošnjem novembru objavila sporočilo z naslovom SKP proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem. Dokument nakazuje možne spremembe skupne kmetijske politike, ki naj bi zagotovila trajnostni razvoj kmetijstva v Evropski uniji, pomemben pa je tudi za Slovenijo, ki bo morala načrtovanje v agroživilstvu prilagoditi tem usmeritvam.
V Sloveniji se zavedamo, da bodo odločitve o prihodnosti skupne kmetijske politike bistveno vplivale na razvoj slovenskega kmetijstva. Skupna kmetijska politika predstavlja okvir za izvajanje kmetijske politike na nacionalni ravni, v delu ukrepov prvega stebra pa je izvajanje ukrepov v EU celo poenoteno. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v predlogu Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva kmetijstvo označilo kot gospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, zato se mora Slovenija tudi aktivno vključiti v oblikovanje prihodnje skupne kmetijske politike.
Prihodnja skupna kmetijska politika mora ustvariti učinkovit okvir za vodenje kmetijske politike v EU in izvajanje strateških ciljev razvoja kmetijstva v Sloveniji, hkrati pa ponuditi tudi odgovore na nove izzive. Vloga kmetijstva v Sloveniji in Evropi je večnamenska, njegova temeljna naloga pa je zagotavljanje zadostne preskrbe z varno hrano. To je tudi eno od osnovnih slovenskih izhodišč pri oblikovanju prihodnje skupne kmetijske politike, ob zagotavljanju primerne ravni samooskrbe pa mora posebna skrb veljati povečanju konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva. Ker je vloga kmetijstva večnamenska, mora to skrbeti za trajnostno rabo proizvodnih potencialov, za varovanje okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti, hkrati pa zagotavljati tudi skladen in socialno vzdržen razvoj podeželja ter skrbeti za ohranjanje kmetijstva in poseljenosti na območjih, ki so manj primerna za kmetovanje.
Slovenija podpira ohranitev skupne kmetijske politike v sedanji dvostebrni strukturi s prvim in drugim stebrom ter s skupnimi pravili in mehanizmi. Vloga prvega stebra je predvsem zagotavljanje dohodkovne varnosti in stabilnosti, zaradi zagotavljanja javnih dobrin pa se mora pridelovalcem priznati in nadomestiti višje stroške proizvodnje, ki izhajajo iz zagotavljanja višjih standardov trajnostnega kmetijstva. V to je treba še bolj usmeriti ukrepe drugega stebra.
Neposredna plačila, ki jih zagotavlja prvi steber, pomembno prispevajo k zagotavljanju želene dohodkovne stabilnosti v kmetijstvu, veljaven sistem teh plačil je treba prilagoditi novim razmeram in izzivom, spremembe na tem področju pa morajo biti postopne in premišljene.
Politiki razvoja podeželja je namenjen drugi steber, ki je za Slovenijo prav tako strateškega pomena, saj mu že zdaj namenja 54 odstotkov skupnih sredstev skupne kmetijske politike. Na slovenskem podeželju so ukrepi drugega stebra sprožili pomemben proces spodbujanja podjetniške in okoljevarstvene miselnosti, kar se mora v novem programskem obdobju še dodatno utrditi, da bodo učinki še večji. Politika razvoja podeželja mora ohraniti svoj osnovni namen usmerjanja strukturnih ukrepov na podeželju, jasneje pa bo treba opredeliti vlogo in možnost podpor majhnim kmetijam ter več pozornosti nameniti reševanju problemov rastoče ruralne revščine.
V Sloveniji menimo, da je politika razvoja podeželja že do zdaj pomembno prispevala k odpravljanju specifičnih razvojnih zaostankov na podeželju in omogočila celostno obravnavo razvoja podeželja. Takšno politiko je treba še naprej ohraniti v evropskem kontekstu, saj je le tako mogoče zasledovati skladen razvoj podeželskih območij v Evropski uniji. Znotraj tega okvira pa je treba državam članicam prepustiti možnost, da ukrepanje prilagodijo lastnim specifičnim razmeram.
Odločitve o prihodnosti skupne kmetijske politike bodo bistveno vplivale na razvoj slovenskega kmetijstva in tudi na to, kakšna bo njegova vloga pri varovanju okolja in varstvu narave, kakšna bo njena partnerska vloga v verigi preskrbe s hrano ter pri ohranjanju vitalnih podeželskih območij in zagotavljanju drugih javnih dobrin, ki jih pričakuje družba.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želi k oblikovanju stališč do skupne kmetijske politike vključiti strokovno in čim širšo javnost, zato jih vabi, da svoja mnenja posredujejo do 15. januarja 2011 na naslov SKP2020@gov.si.
Avtor: Ludvik Kovač (Pomurje.si)
Scroll