Danes se je s sprejetjem deklaracije v Termah Olimia zaključil 3. Slovenski podeželski parlament, ki je potekal pod naslovom »Podeželski parlament prispeva k udejanjanju participativne demokracije«. Temeljni cilji razprav, tematskih delavnic in javnega soočenja je bil usmerjen v ustvarjanja prostora za intenzivno izmenjavo mnenj in usklajevanje vizije slovenskega podeželja v prihodnosti.
Poleg včerajšnjega uradnega otvoritvenega dela, ko so navzoče nagovorili predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ter ministrica za kmetijstvo Kraljevine Nizozemske Sharon Dijksma, so se v popoldanskem delu udeleženci razvrstili po tematsko različnih delavnicah z naslovi:
– Socialno podjetništvo in zadružništvo – potencial za kreiranje delovnih mest na podeželju,
– Znanje za podeželje,
– Zadružništvo za razvoj podeželja in zagotavljanje samooskrbe,
– Naše je najboljše!,
– Podeželje uresničuje želje,
– Gozdno lesna veriga,
– Podeželje med zasebno lastnino in javnim interesom (kako javni interes podpira zasebno lastnino podeželja),
– Učinkovitost politik za podeželje,
– Raba ali izraba prostora,
– Sožitje med pridelavo hrane in varovanje naravnih virov.
Danes dopoldne so bili udeležencem predstavljeni zaključki delavnic. Rdeča nit govornikov in ostalih udeležencev je bila predvsem želja po večjem povezovanju med različnimi deležniki na podeželju. Tu se namreč prepletajo različni interesi, ki so poleg kmetijstva, gozdarstva in varovanja narave, pomemben del podeželja. Potrebno je iskati sinergije z gospodarstvom, predvsem turizmom, podjetništvom in trgovino, ki podeželju prinašajo razvoj in delovna mesta, so povedali udeleženci na zadnji dan 3. Slovenskega podeželskega parlamenta. »Država bi morala biti neke vrste mediator, ne samo regulator, pri tem, kako različne deležnike spraviti med seboj za skupno dobro« pa je povedal Igor Hrovatič iz Kmetijske šole Grm v Novem mestu.
Govorniki so še povedali, da je potrebno v naše mišljenje vključiti različne poglede, ki se prepletajo v podeželskem okolju. Vse to je po njihovih besedah povezano tudi z izobraževanjem. Boštjan Zgonc iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je tako predstavil stališče delovne skupine »Znanje na podeželju«, kje so se strinjali, da je potrebno krepiti podjetništvo v izobraževalnem sistemu. Mladi iz podeželja in drugje, morajo v času izobraževanja pridobiti znanja o trženju, povezovanju, marketingu in podjetništvu, kar bo prispevalo k ekonomski uspešnosti podeželja, a hkrati je potrebno varovati tudi okolje in naravne vire.
Jože Podgoršek, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, je vodil delavnico »Naše je najboljše«. Ukvarjali so se s vprašanjem, kako slovenskemu potrošniku zagotoviti kvalitetno in lokalno dostopno hrano. Ugotovili so, da je potrebno povečati zaupanje potrošnikov do slovenske hrane, povečati znanje o trženju produktov in razmišljati tudi o gojenju novih rastlin.
Parlamentarci so poudarili tudi skrb za nadaljnji razvoj in krepitev kmetijskega in gozdarskega zadružništva v Sloveniji s ciljem zagotavljanja razvoja podeželja in izboljšanja samooskrbe s hrano. Bogdan Štepec iz Zadružne zveze Slovenije, ki je vodil delavnico o zadružništvu, je tako med drugim izpostavil predlog ustanovitve zadružnih trgovin. Zadružni proizvodi se namreč trenutno prodajajo le v večjih trgovinskih centrih. V delovni skupini so predlagali tudi davčne olajšave za zadruge in dodatno izobraževanje ljudi o zadružništvu.
Govorniki so razmišljali tudi o gozdarstvu in lesnem sektorju ter potencialu, ki ga ima les za Slovenijo. Strinjali so se, da je za rast delovnih mest na podeželju potrebno povečati povpraševanje po lokalnih izdelkih iz lesa. Robert Režonja iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je povedal, da smo v Sloveniji že naredili preboj v povezovanju subjektov, ki sodelujejo pri gozdno lesni verigi.
Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša, je v zaključnem govoru prav tako izpostavila pomembnost povezovanja in pri tem dodala, da ministrstvo s Svetom za kmetijstvo in podeželje RS, kot posvetovalnim telesom ministra mag. Dejana Židana, že deluje v smeri povezovanja vseh deležnikov in participatornosti. Med drugim so v Svetu, poleg z zakonom določenih predstavnikov socialnih partnerjev in NVO, zastopani tudi mladi kmetje in kmečke ženske. Omenila je tudi, da je nekaj pobud, ki so bile izražene tekom zasedanja parlamenta, ministrsvo že začelo uresničevati, npr. oskrbo starejših ljudi na podeželju, kar je ministrstvo letos uredilo v Uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, in dopolnitev Zakona o javnem naročanju v delu, ki ureja naročanje živil, na način, da bo zavodom omogočeno nabavljati živila po kriterijih kakovosti in lokalne bližine. Na koncu je dodala, da je celotna razprava potekala v kulturnem dialogu in da tovrstni dogodki kažejo, da ima Slovenija v podeželju, kmetijstvu in ljudeh veliko potenciala. Zahvalila se je vsem, ki so pomagali pri organizaciji tega dogodka in se pridružila besedam tistih, ki so danes rekli, da so ponosni kmetje, kmetice in »podeželani«.
Dogodek se je zaključil s sprejemom Deklaracije 3. Slovenskega podeželskega parlamenta, ki so jo sooblikovali preko delavnic in v zaključni razpravi vsi udeleženci. Deklaracija bo objavljena v prihodnih dneh.
3. Slovenski podeželski parlament so organizirali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Društvo za razvoj slovenskega podeželja in partnerstvo Mreže za podeželje z aktivno vlogo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije. Predstavljal je prostor, kjer se je razpravljalo o aktualnih izzivih slovenskega podeželja. Udeležilo se ga je okoli 250 predstavnikov slovenskega podeželja, vključno z vidnimi predstavniki strokovne in politične javnosti.
Scroll
