Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in delovna skupina za razvoj Haloz so v Občini Videm predstavili pisno poročilo o izvajanju ukrepov s področja kmetijstva v Halozah. Delovna skupina ugotavlja, da je nov model neposrednih plačil za Haloze ugoden, saj bo skupna višina plačil v 2019 v primerjavi z 2014 višja. Na predlog delovne skupine pa se z letom 2017 dodatno uvaja podpora za kmetijske površine na gorskem območju z nagibom večjim od 35 %, kamor spada tudi okoli 2.700 ha oz. 36 % vseh kmetijskih površin v haloških občinah. Zaradi preoblikovanja KOPOP ukrepa se je v letu 2016 število kmetijskih gospodarstev vključenih v ukrep KOPOP povečalo za dobrih 34 %, predvideno končno plačilo pa bo v primerjavi z letom 2015 višje za približno 250.000 EUR oziroma 74 %. Tudi za ekološko kmetovanje bodo plačila za slabih 15 % višja kot v letu 2015, kar je posledica višjega plačila za ekološko trajno travinje. V novi ukrep Dobrobit živali se je v 2016 vključilo 141 kmetijskih gospodarstev v Halozah, ki bo tako prejelo slabih 75.000 EUR za pašo govedi. Spremenila so se tudi merila za izbor operacij in delež financiranja, tako da se tudi manjšim kmetijam na strminah omogoči dostop do naložb. V okviru druge spremembe PRP 2014–2020 se pripravlja izredno pomemben nov ukrep za razvoj majhnih kmetij, ki se bo začel izvajati v letu 2017. V medresorskem usklajevanju je tudi uredba, ki bo omogočila podporo za odpravo zaraščanje kmetijskih površin.
Delovna skupina vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz, ki jo je Vlada RS imenovala 14. 5. 2015, je pripravila predloge ukrepov in razvojnih prioritet za območje Haloz za obdobje 2015-2020, ki temeljijo na obstoječih mehanizmih in instrumentih razvojnih podpor problemskih območij in zajemajo celovito problematiko območja Haloz. Poročilo o delu delovne skupine vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz, kjer so bile navedene vse aktivnosti delovne skupine, stanje na območju Haloz in nabor ukrepov za celostni razvoj območja Haloz, je sprejela Vlada RS 23. 12. 2015.
V avgustu in septembru 2016 so se ponovno sestali predstavniki MKGP in delovna skupina za razvoj Haloz (sodelujoči KGZS Zavod Ptuj, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, Iniciativni odbor za spremembo kmetijske politike v Halozah, LAS Haloze, Območna enota KGZS Ptuj). Obravnavali so izvajanje ukrepov s področja kmetijstva in sprejeli poročilo o izvajanju ukrepov s področja kmetijstva v Halozah in o izvedenih ukrepih pripravili pisno poročilo.
Od leta 2015 dalje se izvaja nov model neposrednih plačil, ki vključuje shemo osnovnega plačila, zeleno komponento, shemo za mlade kmete, shemo za male kmete, kot tudi proizvodno vezana plačila. V Sloveniji so se nove plačilne pravice dodelile po modelu delne konvergence, ki ohranja določen delež (preteklih) zgodovinskih dodatkov, ohranja določen delež razlik, ki izhajajo iz različnih vrednosti starih plačilnih pravic za travinje in za njive, ter za določitev vrednosti novih plačilnih pravic poleg izplačila plačilnih pravic za 2014 upošteva tudi izplačilo dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi (krav dojilj), ki jih je prejela kmetija za leto 2014, kar je pomembno tudi za kmetije v Halozah.
Z uvedbo modela delne konvergence haloškim občinam v letu 2015 sredstva iz naslova neposrednih plačil narastejo za okoli 0,7% v primerjavi z letom 2014, medtem ko se do leta 2019 znižajo za 0,1%, vendar to brez upoštevanja nove sheme za območja z naravnimi omejitvami, ki se bo uvedla z letom 2017 in s katero bodo haloške občine pridobile še dodatnih 7% sredstev v primerjavi z letom 2014. Pri tem je potrebno poudariti, da se celotna nacionalna ovojnica za neposredna plačila na ravni Slovenije v obdobju 2015-2020 postopoma znižuje zaradi uvedbe t.i. zunanje konvergence oziroma postopnega poenotenja plačil med državami članicami EU in je znižanje plačil za haloške občine nižje, kot je v povprečju za Slovenijo, kar pomeni, da je novi model neposrednih plačil za Haloze ugoden.
Več manevrskega prostora imamo pri prostovoljnih shemah neposrednih plačil kot so proizvodno vezana plačila in plačilo za območja z naravnimi omejitvami. Zato se na predlog delovne skupine uvaja shema za območja z naravnimi omejitvami, ki bo stopila v veljavo z letom 2017, bo zagotovila podporo za nadomestilo dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja za kmetijske površine na gorskem območju z nagibom večjim od 35%, kamor spada tudi velik del kmetijskih površin v haloških občinah, in sicer okoli 2.700 ha, kar predstavlja 36% vseh kmetijskih površin z dodeljenimi plačilnimi pravicami v haloških občinah. Podpora bo znašala okvirno 50 EUR/ha za nagibe med 35 in 50% ter okvirno 100 EUR/ha za GERK-e s povprečnim nagibom nad 50% (višina podpore bo odvisna od obsega prijavljenih površin za to shemo). Seveda pa mora država zaradi pravila enakopravne obravnave kmetov podporo iz naslova te sheme zagotoviti za vse kmetijske površine na gorskem območju v Sloveniji z nagibom večjim od 35%.
MKGP se zaveda pomembnosti uravnoteženega teritorialnega razvoja vseh območij države, kmetijskih gospodarstev in skupnosti, zato so manj razvita območja, med katera vsekakor sodijo tudi Haloze, deležna posebne obravnave v okviru PRP 2014–2020. Velika zasluga za to gre tudi delovni skupini, ki je preko analize izvajanja in predlogov sprememb PRP 2014–2020 pripomogla k preoblikovanju nekaterih (pod)ukrepov in operacij, da so postali lažje dostopni in bolj zanimivi potencialnim upravičencem za izvajanje, kar je končno prispevalo tudi k večjemu vstopu kmetij v (pod)ukrepe in operacije ter posledično uspešnejšemu in učinkovitejšemu črpanju sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Na območju sedmih haloških občin (Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč, Žetale) je bilo iz PRP 2014 izplačano skupaj 3.057.721 EUR kar predstavlja 2,24 % vseh izplačanih sredstev iz PRP 2014–2020 do 31. 8. 2016. Največ sredstev je bilo izplačanih v okviru ukrepa OMD in KOPOP ter za investicije na kmetijskih gospodarstvih v okviru odobrenih vlog PRP 2007-2013Skupaj je bilo do 31. 8. 2016 v okviru PRP 2014–2020 objavljenih že 10 javnih razpisov v skupni vrednosti 117,2 mio EUR. V okviru ukrepa Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost) se pričakuje skorajšnja potrditev LAS in SLR Haloze.
V letu 2016 se je število kmetijskih gospodarstev vključenih v ukrep KOPOP povečalo za dobrih 34 %, predvideno končno plačilo pa bo v primerjavi z letom 2015 višje za približno 250.000 EUR oziroma 74 %. V letu 2014 je kmetijsko gospodarstvo v Halozah v povprečju prejelo 1.831 EUR iz naslova ukrepa KOP, v letu 2016 pa bo ta znesek iz ukrepa KOPOP znašal okvirno 3.700 EUR. Pozitivne spremembe so tudi na področju ukrepa za Ekološko kmetovanje. V letu 2016 je namreč ocenjeno, da bodo plačila za slabih 15 % višja kot v letu 2015, kar je posledica višjega plačila za ekološko trajno travinje, ki se je s prvo spremembo PRP 2014–2020 povečalo iz 70 % na 80 % kalkulacijske vrednosti.
V okviru ukrepa Dobrobit živali, v katerega se kmetijska gospodarstva vključujejo prostovoljno, je bila v okviru prve spremembe PRP 2014–2020 na novo uvedena paša kot element dobrobiti živali za govedo in drobnico. V ukrep se je vključilo 141 kmetijskih gospodarstev v Halozah bo tako prejelo slabih 75.000 EUR za pašo govedi.
V okviru meril za izbor operacij so pozitivne spremembe, ki jih je predlagala delovna skupina, usmerjene predvsem v to, da se tudi manjšim kmetijam na strminah omogoči dostop do naložb, ki jih kmetijska gospodarstva v Halozah še kako potrebujejo.
Na predlog delovne skupine je bilo v okviru prve spremembe PRP 2014–2020 kot problemsko območje opredeljeno območje na ravni občin, v katerih je skupni prirast prebivalstva negativen in imajo nadpovprečen nagib kmetijskih zemljišč v uporabi. 10 odstotnih točk višje stopnje javne podpore in dodatnih točk v okviru meril za izbor operacij bo tako deležnih 46 slovenskih občin, med njimi tudi tri haloške občine.
V okviru druge spremembe PRP 2014–2020 se pripravlja izredno pomemben nov ukrep za razvoj majhnih kmetij, ki se bo začel izvajati predvidoma v letu 2017.
MKGP je pripravilo tudi predlog Uredbe o ukrepih kmetijske zemljiške politike, ki se sofinancirajo s sredstvi, zbranimi iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča (v medresorskem usklajevanju), ki določa sredstva namenjena za odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju z namenom ponovne vzpostavitve kmetijskih zemljišč za kmetijsko rabo. Uredba določa, da se sredstva dodelijo upravičencu kot enkratna pomoč v obliki nepovratnih sredstev v pavšalnem znesku 3000 EUR/ha kmetijskega zemljišča v zaraščanju, ki ga je upravičenec ponovno usposobil za kmetijsko pridelavo.
Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek in direktor Podeželjskega razvojnega jedra Jernej Golc, ki sta izpostavila dobro sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Videm Frederik Bračič.
Scroll
