Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji organiziralo javno predstavitev zakonodajnih predlogov za skupno kmetijsko politiko 2021-2027. Predstavitve se je udeležil minister mag. Dejan Židan, zakonodajne predloge SKP po letu 2020 pa je predstavila Branka Tome, predstavnica Evropske Komisije z Generalnega direktorata za kmetijstvo. Sledila je izmenjava stališč, na kateri so sodelovali predstavniki kmetov, nevladnih organizacij, potrošnikov in drugih ministrstev.
Minister mag. Dejan Židan je uvodoma poudaril, da ima nova skupna kmetijska politika ambiciozne cilje: poenostavitev, prilagoditev posameznim državam, podpora mladim kmetom, večja usmerjenost na male in srednje kmetije, prilagajanje podnebnim spremembam in okoljska naravnanost. »Slovenijo skrbi predvideno znižanje sredstev, saj teh novih ukrepov brez dodatnega denarja ne moremo izvajati. Čakajo nas naporna pogajanja.«
Podrobno predstavitev reforme skupne kmetijske politike je pripravila Branka Tome iz Evropske komisije, ki je je pojasnila, da želi Komisija z reformo odpraviti sedanje pomanjkljivosti SKP: njeno relativno nizko okoljsko učinkovitost, slabo odzivnost v kriznih situacijah ter kompleksnost in zapletenost. »Reforma skupne kmetijske politik gre v smeri poenostavitve in posodobitve SKP, podpiranju na znanju temelječega kmetijstva, višjih ciljev na področju okolja in podnebja ter pravičnejše porazdelitve podpore državam članicam in kmetom.«
Proračun za SKP
Sedemletni proračun SKP znaša 365 milijard EUR, kar je za 5 % manj kot v sedanjem sedemletnem obdobju. »Razloga za to sta dva: izstop Združenega kraljestva, ki je bila druga največja neto plačnica, ter nove prednostne naloge EU, kot so reševanje izziva migracij in obramba. Izpada sredstev ni bilo mogoče nadomestiti niti z višjimi prispevki držav članic, zato je pri več politikah prišlo do rezov. Za SKP je znižanje 5-odstotno, pri čemer se bo proračun za neposredna plačila znižal za 3.9%, do večjega, 15-odstotnega znižanja pa bo prišlo na področju razvoja podeželja. Kljub temu bo to še vedno močna skupna politika,« je poudarila.
Bistvena sprememba reformnih predlogov je povečanje pristojnosti držav članic za oblikovanje ukrepov. Države bodo tako po novem za izvajanje SKP pripravile strateški načrt, v katerem bodo zajeti ukrepi tako prvega (neposredna plačila in sektorski programi) kot drugega stebra (program razvoja podeželja). Na ravni EU bodo določeni glavni cilji, okvir za spremljanje, intervencije in glavne definicije, države pa jih bodo nato podrobneje opredelile ter jih tako bolje prilagodile svojim potrebam. »Države bodo na ta način dobile več prožnosti pri oblikovanju ukrepov in načinu njihovega izvajanja. Poudarek ne bo več na skladnosti izvajanja, temveč predvsem na doseganju ciljev iz strateških načrtov.«
Prednostne naloge nove SKP
Med prednostnimi nalogami SKP so krepitev okolja in podnebnih ukrepov, boljša ciljna usmerjenost podpore in večje opiranje na znanje, inovacije in tehnologijo. »Na okoljske in podnebne ukrepe je vezanega kar 40% proračuna. Dosedanja zelena komponenta bo v prihodnje združena z navzkrižno skladnostjo v novo okrepljeno pogojevanje, države članice pa bodo morale eko sheme kmetom po novem ponuditi tudi v okviru prvega stebra.«
Kar zadevo ciljno podporo, gre ta v smeri večje pravičnosti plačil. »Prišlo bo do postopnega zmanjševanja plačil, ki so višja nad 60 000 EUR, zgornja meja pa bo postavljena na 100 000 EUR, pri čemer pa se bo upošteval strošek plač. S tem bo nova SKP bolj usmerjena na male in družinske kmetije, ki so v EU v večini, to pa bomo dosegli s prerazporeditvijo sredstev.« Še ena novost je zbliževanje dohodkovne podpore po državah članicah, saj sedaj obstajajo velike razlike v izplačilih na ha površine (od 550 EUR do 200 EUR).
Vodilo pri reformi je bila poenostavitev za vse deležnike. Več poudarka bo na smotrnosti, rezultatih in uspešnosti, manj pa na izpolnjevanju zahtev. »Komisija si je pri reformi prizadevala za zmanjšanje upravnega bremena, odpravo podrobnih pravil za posamezne upravičence, več pomoči pri izpolnjevanju vlog in lažji dostop do kmetijskega svetovanja. Prav tako bo manj zahtev za poročanje za uprave,« je zaključila Branka Tome.
V razpravi so predstavniki kmetov, nevladnih organizacij, potrošnikov in drugih ministrstev podali prve ocene predlagane reforme. Večina je bila kritična do znižanja sredstev, pozdravili pa so poenostavitev, večje pristojnosti držav članic in predvideno zmanjšanje birokracije. Poudarjeno je bilo, da bi moralo biti vodilo pri oblikovanju politik ohranjanje poseljenosti podeželja, obdelanosti površin in pridelava hrane.
Nadaljnji koraki
Tri zakonodajne predloge morata sedaj obravnavati in sprejeti Svet EU in Evropski parlament, po možnosti še pred volitvami v Evropski parlament maja 2019, da bodo imele države članice dovolj časa za prilagoditev in pripravo strateških načrtov.
Opis zakonodajnih predlogov
Evropska komisija je zakonodajni sveženj, ki ga sestavljajo tri uredbe – nova uredba o pravilih za strateške načrte, spremenjena uredba o skupni tržni ureditvi in nova horizontalna uredba, objavila 1. junija 2018.
Uredba o pravilih za strateške načrte SKP, ki jih pripravijo države članice in se financirajo iz skladov EKJS in EKSRP, bo nadomestila uredbi za neposredna plačila in program razvoja podeželja ter vključila sektorske programe iz uredbe o enotni skupni ureditvi trgov. Predlog predvideva splošne in specifične cilje, ki jih bodo morale države članice upoštevati z intervencijami v svojih strateških načrtih. V teh bodo za doseganje skupnih ciljev povezani ukrepi shem neposrednih plačil in sektorskih programov ter ukrepi politike razvoja podeželja, kar je glavna sprememba v SKP po 2020. Uredba določa široko zastavljene kategorije intervencij, kar bo državam članicam dalo več prožnosti pri oblikovanju ukrepov.
Predlog horizontalne uredbe je prilagojen novemu izvedbenemu modelu, ki več obveznosti prenaša s Komisije na države članice, a ohranja trenutne upravljavske strukture in mehanizme (plačilne agencije, IAKS itd.).
Glavna sprememba uredbe o enotni skupni ureditvi trgov je prenos sektorskih programov v strateško načrtovanje, uvaja pa še poenostavljena pravila za sistem geografskih označb, da bi ta postala bolj privlačna za proizvajalce.
Več informacij:
Minister Židan na javni predstavitvi zakonodajnih predlogov Evropske komisije – SKP po 2020
Video posnetek javne predstavitve SKP 2021-2027: Predstavitev Branke Tome, predstavnice Evropske komisije
Predstavitev Branke Tome, predstavnice Evropske komisije (pdf)
Scroll
