Fotografija: Janez Šivic
Dne 20.3.2020 je Državni zbor sprejel Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za Obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljevanju: interventni zakon). Ta interventni zakon je z vidika številnih vprašanj, ki smo jih v zadnjih dneh prejeli na ministrstvo ali pa na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), ključen, saj posega tudi v procesne in materialne roke.
S tem interventnim zakonom se vzpostavljajo začasni ukrepi (za čas veljavnosti zakona, najkasneje do 1. 7. 2020), ki pomenijo odstop od uveljavljenih pravil Zakona o splošnem upravnem postopku. Ukrepi sledijo temeljnemu cilju zmanjševanja možnosti širjenja virusa zaradi izvajanja procesnih dejanj na strani strank in na strani organov, pomembno pa je, da se z zakonom varujejo pravni položaji strank, ki bi morale izpolniti neko odrejeno obveznost, bodisi odpravljati pomanjkljivosti ali pošiljati dokaze, ki so potrebni za odločitev, pa tudi izpolnjevati obveznosti, ki so jih naložene z odločbo ali sklepom.
Od uveljavitve interventnega zakona do objave sklepa Vlade Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije o prenehanju razlogov, roki ne tečejo, kar pomeni, da bodo lahko vsi, ki so jim bile v tem obdobju naložene kakršnekoli materialne obveznosti, le-te izpolnili po prenehanju ukrepov. Če je bila stranka pozvana k odpravi pomanjkljivosti, ali da se izjasni o ugotovljenih dejstvih, roki v času trajanja posebnih ukrepov ne tečejo. Poleg prekinitve rokov, ki varujejo pravni položaj strank, posebni ukrepi predvidevajo tudi prekinitev teka rokov za organ.
V splošnem lahko ukrepe v interventnem zakonu povzamemo tako, da začasno roki ne tečejo in da se bodo postopki podaljšali za toliko časa, kolikor bodo trajali posebni ukrepi. Če bi se rok za izpolnitev neke materialne obveznosti (na primer: vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, obveznost poročanja po zaključeni investiciji, obveznosti sporočanja standardno obdelanih podatkov FADN, obveznost oddaje zahtevka za izplačilo 2. obroka pri mladih prevzemnikih itd.) iztekel v času trajanja posebnih ukrepov, bodo imeli upravičenci možnost, da bodo to obveznost normalno izpolnili še v roku 8 dneh po prenehanju ukrepov, kar bo ugotovila Vlada RS s sklepom, ki ga bo objavila v Uradnem listu RS.
Interventni zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS (predvidoma 28. 3. 2020), njegovi ukrepi pa bodo veljali do prenehanja razlogov zanje (kar bo ugotovila Vlada RS z že omenjenim sklepom), vendar najdlje do 1. julija 2020. Zelo pomembno je torej, da smo vsi skupaj pozorni na datum uveljavitve tega zakona.
Za upravičence iz naslova ne-IAKS ukrepov Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 (npr. upravičencev, ki so prejeli podporo za investicije, za mlade prevzemnike itd.) omenjeni interventni zakon torej pomeni, da:
Konkretno za vse tiste upravičence, ki se v teh dneh obračajo na AKTRP in ministrstvo z vprašanji, kako je z upoštevanjem časovne dinamike vlaganja zahtevkov, ali jim bodo zahtevki zapadli, kako je z obveznostjo poročanja o izpolnitvi obveznosti do 15.4., kako je z vložitvijo zahtevka za izplačilo drugega obroka za mlade prevzemnike iz leta 2016, ki zapade konec marca ipd., to pomeni, da roki za izpolnitev obveznosti ne tečejo.
Za izpolnitev vseh teh materialnih obveznosti iz odločb bodo imeli upravičenci še dovolj časa, in sicer vsaj še 8 dni po prenehanju ukrepov.
Več konkretnih pojasnil je v prilogi k tej informaciji.
***
Prekinitev materialnih in procesnih rokov pa ne pomeni, da upravičenci ne smejo izpolniti morebitnih obveznosti v času prekinitve, če to lahko storijo in če za to ni ovir. Upravičence zato vseeno spodbujamo, da v čim večji meri – v kolikor so tega zmožni in je to zanje izvedljivo – izpolnijo svoje obveznosti.
Priloga: Odgovori na najpogostejša vprašanja