Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se je dne 25. 11. 2019 udeležila uvodnega dela prvega dne 34. Tradicionalnega posveta javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem. Letošnji posvet v ospredje postavlja vsebino »Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja«. Ministrica je nagovoru izpostavila, kako pomembna je vloga te javne službe za prehranski sektor ter se osredotočila na pomen razvoja inovacij in njihovo vpeljavo na kmetijskih gospodarstvih, naj si gre na področju tehnologije, organiziranosti, trženja ali kakem drugem za kmetijstvo, živilstvo ali gozdarstvo pomembnem področju. Državni sekretar dr. Jože Podgoršek je na dogodku sodeloval z vsebinskim prispevkom na temo Pomen lastne pridelave hrane v lokalnem svetu.
Zavedanje, da sta stroka in znanje tista dejavnika, ki sta v sodobnem kmetijstvu izredno pomembna, njun pomen pa se bo povečeval tudi v novem programskem obdobju, je vedno bolj prisotno. Vsakoletni dogodek JSKS je zato odlična priložnost, da se to posebej izpostavi ter poudari smer, kateri mora slediti sektor kmetijstva, da bo konkurenčen, podeželje pa bo ostalo poseljeno in obdelano. Posvet je zanimiv tako za kmete, predstavnike društev in organizacij, ki združujejo kmete, lokalne oblasti, javne zavode, kmetijske zadruge, izobraževalne organizacije in ostale institucije v kmetijstvu.
V uvodnem delu posveta je prisotne nagovorila tudi ministrica dr. Aleksandra Pivec. Kot je dejala, se zavedamo, da Slovenije brez podeželja ni. »Imamo državo, ki je bogata z naravnimi, krajinskimi in tradicionalnimi posebnostmi ter ima dobro ohranjeno naravo in okolje. Tu je priložnost za pridelke in proizvode višje kakovosti.« Slovenski kmet, kot nosilec proizvodnje hrane in skrbnik slovenskega podeželja, je po besedah ministrice najpomembnejši člen pri ohranjanju tradicionalne kakovosti hrane in bivanja. Ob tem je spomnila, da je Vlada RS prejšnji teden potrdila besedilo Resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«. »Dokument, ki je podlaga za nacionalne ukrepe in enovit strateški načrt za izvajanje Skupne kmetijske politike izpostavlja pomen odpornosti sektorja, povezovanja kmetijskih pridelovalcev in živilstva ter krepitev verig. Poudarja pomembnost ohranjanja obdelanega in poseljenega podeželja po celotnem ozemlju Slovenije, potrebo po dialogu med mestnim in podeželskim prebivalstvom ter razumevanju vloge kmeta. Opredeljuje potrebo po modernizaciji in nadgradnji znanj, generacijski prenovi, ohranjanju interesa za kmetovanje ter umnem gospodarjenju z naravnimi viri.«
Ministrica je v nagovoru še opozorila, da je Evropska komisija lansko leto junija prvič objavila zakonodajne predloge za skupno kmetijsko politiko (SKP) po letu 2020, ki obsega tri uredbe: novo uredbo o pravilih za strateške načrte SKP, novo horizontalno uredbo in spremenjeno uredbo o skupni tržni ureditvi. »Za dobro implementacijo ukrepov nove skupne kmetijske politike so kmetijski svetovalci pomemben člen. Predvsem zaradi izkušenj, ki jih imajo na domačem terenu, in znanja o ukrepih, ki se bodo lahko izvajali glede na naravne danosti ter dejanske potrebe njihovega območja svetovanja.« Pereč problem je tudi vedno globlja vrzel v prenosu znanja in inovacij od raziskovalne-znanstvene sfere do kmetijske prakse ter pomanjkanje povratne komunikacije glede dejanskih izzivov, s katerimi se kmetje vsakodnevno srečujejo pri svojem delu. »Zato pomemben del inovacij v kmetijstvu predstavljajo tudi digitalne tehnologije, ki lahko pomagajo kmetijam pri načrtovanju in spremljanju proizvodnje, pri nadzoru stroškov, pri dostopu do tržnih informacij ter izboljšajo njihov dostop do svetovalnih, finančnih, zavarovalniških storitev.« Po besedah ministrice imamo v Sloveniji kar nekaj rešitev, ki so osnova za nadaljnji razvoj kmetijstva. »Imamo dobro delujoč sistem javnega izobraževanja s kmetijskega področja na nivoju srednjih šol, fakultet in univerz, imamo sistem delovanja kmetijskih inštitutov, ki teoretična znanja vpeljujejo v prakso, imamo dobro organizirano Javno službo kmetijskega svetovanja, ki prenaša tehnologije na kmetije in svetuje pri različnih kmetijskih praksah.«
Kljub dobro delujočemu sistemu znanj pa imamo po mnenju ministrice še vedno kar nekaj izzivov, ki jih želimo rešiti. Slovensko kmetijstvo je lahko glede na naravne in strukturne danosti konkurenčno in odporno le ob izraziti usmeritvi v večjo dodano vrednost, ki je obenem okoljsko vzdržna ter podpira potrebe potrošnika. »Zato potrebujemo znanje, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilskopredelovalno industrijo, ki temelji na podjetniških pristopih in tržni naravnanosti. Kmetijsko gospodarstvo naj bo dolgoročno povezano v lokalne ali večje verige vrednosti, ob sočasni aktivni vpetosti v proces izmenjave znanja.«
V nadaljevanju posveta je državni sekretar dr. Jože Podgoršek predstavil vsebinski prispevek na temo Pomen lastne pridelave hrane v lokalnem svetu. V njem je izpostavil vsebine s področja globalnih izzivov in rešitev v prihodnosti, kako proizvesti »več z manj«, pomen lokalne hrane, posebej pa je izpostavil potrebo po zmanjšanju odpadne hrane. Državni sekretar je nadalje predstavil tudi nekatere ukrepe Skupne kmetijske politike s področja kmetijstva in gozdarstva ter pomen inovacij za razvoj kmetijstva.
Posvet se bo zaključil jutri, na njem pa bo med drugim potekal tudi dogodek Evropskega partnerstva za inovacije – EIP, ki ga organizira MKGP. Namen dogodka je predstavitev slovenskih projektov Evropskega partnerstva za inovacije iz ukrepa M16 Sodelovanje v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020 ter seznanitev javnosti z aktivnostmi na teh projektih in tudi ostalih projektih (pilotni projekti, projekti Obzorja 2020, Interreg projekti, projekti EIP-AGRI fokusnih in tematskih skupin) ter aktivno sodelovanje slovenskih partnerjev, tudi kmetijskih svetovalcev, kar je pomembno za uspešno praktično implementacijo rezultatov.
Scroll
