Postopek posvetovanja je presegel vsa pričakovanja, saj je bilo posredovanih skupaj kar 322.916 prispevkov. Po izključitvi ponavljajočih se stališč skozi javne kampanje »Living Land Campaign« se je to število sicer zmanjšalo na 58.520, kar še vedno predstavlja rekord v postopkih javnega posvetovanja. Od teh prispevkov je 84 % individualnih odgovorov (cca 40 % kmetje, 60 % ostali državljani) in 16 % odgovorov s strani organizacij.
Spletno javno posvetovanje o posodobitvi in poenostavitvi SKP je potekalo od 2. februarja do 2. maja 2017. Odprto je bilo za vse zainteresirane državljane in organizacije ter je potekalo v obliki vprašalnika v vseh 23 uradnih jezikih EU. Namen posvetovanja je bil pridobiti stališča kmetov, organizacij in vseh drugih zainteresiranih strani v zvezi s tremi glavnimi vprašanji: kmetijstvo, podeželska območja in skupna kmetijska politika (SKP) danes; cilji in upravljanje SKP; kmetijstvo, podeželska območja in SKP jutri.
Evropski državljani menijo, da bi se morala kmetijska politika še naprej upravljati na ravni EU in le nekatera na nacionalni oz. lokalni ravni ter da bi morala biti pomoč kmetom in varovanje okolja njena glavna cilja. Odziv na javno posvetovanje kaže na veliko zanimanje za SKP, ki še naprej podpira dinamičen kmetijski sektor, zagotavlja varno in visokokakovostno hrano za 508 milijonov državljanov ter pomembne naložbe v podeželska območja. Visoka stopnja udeležbe pri posvetovanju tudi kaže, da postajata kmetijstvo in njegova vloga v družbi čedalje pomembnejša tema za številne evropske državljane. Velika večina sodelujočih (90 %) se jasno zaveda resnične dodane vrednosti upravljanja kmetijske politike na evropski ravni, saj so tako zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji na enotnem trgu in se kmetijstvo lahko učinkoviteje odziva na skupne izzive, kot sta varstvo okolja (85 % sodelujočih) in boj proti podnebnim spremembam (73 % sodelujočih). Poleg tega sta bili pogosto omenjeni potreba po ohranjanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije po vsej EU (86 % sodelujočih) ter potreba po skupnem okviru za izmenjavo dobrih praks (91 % sodelujočih).
Iz ugotovitev posvetovanja je tudi jasno razvidno, kaj naj bi skupna kmetijska politika dosegla. Glavna zahteva je zagotovitev primernega življenjskega standarda za kmete, saj večina sodelujočih (88 %) meni, da so dohodki kmetij nižji od povprečja EU ter da kmetje prejmejo le majhen znesek končne maloprodajne cene hrane (97 %). Po mnenju 66 % sodelujočih bi se to najbolje doseglo z neposredno dohodkovno podporo za kmete. Drugi glavni cilj SKP bi morala biti zagotovitev spodbude kmetom za prilagoditev na podnebne spremembe, varstvo okolja, varovanje biotske raznovrstnosti, zmanjšanje degradacije tal ter za bolj trajnostno uporabo pesticidov in gnojil.
Poleg tega ugotovitve kažejo, da tako državljani kot tudi kmetje želijo, da bi bila prihodnja SKP bolj enostavna in manj birokratska, da bi se lahko učinkoviteje spopadla s temi izzivi.
Ugotovitve posvetovanja bodo podlaga za tekočo razpravo Komisije o prihodnosti prehranjevanja in kmetovanja. Evropska komisija bo do konca leta 2017 oziroma v začetku leta 2018 pripravila Sporočilo z zaključki o trenutnem stanju skupne kmetijske politike in možnih ciljih politike, zakonodajni predlogi pa naj bi bili pripravljeni spomladi prihodnjega leta.
Povezava do predstavitev in fotogalerije…
Scroll