Zmanjšanje količin odpadne hrane je ena od pomembnih prioritet Evropske komisije (EK), ki v sodelovanju z državami članicami in drugimi deležniki išče možne načine, kako se izogniti ne trajnostni porabi hrane in oblikovati trajnostno verigo preskrbe s hrano.
Zmanjšanje odpadkov hrane je tudi bistveni sestavni del novega svežnja Evropske unije (v nadaljevanju: EU) o krožnem gospodarstvu, ki se ukvarja s preprečevanjem odpadkov in ohranjanjem virov. Komisija je pripravila tudi strategijo „od vil do vilic“ za trajnostno hrano v celotni vrednostni verigi, zato bo preprečevanje izgub hrane in odpadne hrane vse pomembnejše:
Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agende 2030), katere cilj je prepolovitev izgub in količin odpadne hrane na prebivalca vzdolž proizvodne in dobavne verige. Temu cilju moramo slediti tudi države evropske unije, tudi Slovenija.
Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju ter gospodinjstvih. Za preprečevanje nastajanja odpadne hrane bi bilo treba ukrepati predvsem pri viru in omejiti ustvarjanje presežne hrane v vsaki fazi verige preskrbe s hrano (tj. v proizvodnji, predelavi, distribuciji in potrošnji), če pa bi taki presežki nastali, bi jih bilo treba predelati in zagotoviti najkoristnejšo uporabo hrane v skladu s hierarhijo preprečevanja nastajanja odpadne hrane.
Na tem vodilnem načelu temeljijo vsa priporočila, predstavljena v tem dokumentu:
Priporočila so namenjena javnim in zasebnim subjektom, predlagajo ustrezne ukrepe za določene akterje, in kar je najpomembneje, pozivajo k sodelovanju med različnimi zadevnimi akterji. Čeprav priporočila niso izčrpen seznam vsega, kar je mogoče in bi bilo treba narediti za preprečevanje izgub hrane in nastajanja odpadne hrane, pa zagotavljajo pomembno usmeritev za vse akterje. Njihov cilj pa je pomagati akterjem pri izvajanju v praksi.
Scroll
