Na svoji 15. seji, ki jo je vodila državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je dne 7. 6. 2019 sestal Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki je med drugim obravnaval Letno poročilo o izvajanju Programa razvoja podeželja 2014–2020, predlog sedme spremembe Programa razvoja podeželja 2014–2020 in spremembe meril za izbor projektov.
Člani Odbora za spremljanje so obravnavali Letno poročilo o izvajanju Programa razvoja podeželja 2014–2020 (v nadaljevanju: PRP 2014–2020) do konca leta 2018.
Na ravni celotnega PRP 2014–2020 je bilo do konca leta 2018 odobrenih 639 mio EUR oziroma 57,7 % vseh razpoložljivih sredstev in izplačanih 443 mio EUR oziroma 40,0 % vseh razpoložljivih sredstev. Največji delež izplačanih sredstev je bil namenjen obnovi, ohranjanju in izboljševanju ekosistemov. Kumulativno je bilo do konca leta 2018 objavljenih 48 javnih razpisov in 29 javnih naročil. Uspešno je bila zaključena tudi peta kampanja oddaje zbirnih vlog.
Organ upravljanja PRP 2014–2020 je predstavil doseganje mejnikov – vmesnih ciljev. V Sloveniji smo uspeli doseči vse zastavljene mejnike, s čimer se bo rezerva za uspešnost, ki znaša od 5 do 7 % dodeljenih sredstev za vsako prednostno nalogo v okviru programa sprostila.
Predstavljeno je bilo tudi izvajanje informiranja potencialnih upravičencev in splošne javnosti o možnostih, ki jih nudi program. Informiranje o programu se izvaja preko Mreže za podeželje. Skupno je bilo v letu 2018 organiziranih 12 dogodkov, izdanih 19 publikacij (zloženke, glasila,…), realiziranih 23 drugih komunikacijskih orodij (objave na spletni strani, družbenih medijih, info točke …) ter 26 primerov projektov, zbranih in razširjenih s strani Mreže.
Sprememba PRP 2014–2020
V nadaljevanju seje so člani obravnavali predlog sedme spremembe PRP 2014–2020, ki gredo v smeri izboljšanje izvajanja ukrepov.
Spremembe med drugim prinašajo na podukrepu M4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva možnost sofinanciranja naložb kmetijskih gospodarstev na prilagoditev podnebnim spremembam zaradi naravnih nesreč ali katastrofičnih dogodkov, kot so pojavi škodljivih karantenskih organizmov, med katere sodi tudi huda viroidna zakrnelost hmelja. Na novo se uvaja tudi finančne instrumente – garancije tudi pri tem podukrepu. Nepovratna sredstva iz tega podukrepa bo mogoče kombinirati še s povratnimi sredstvi, ki jih bomo s pomočjo garancij nudili v okviru finančnih inštrumentov.
Na podukrepu M4.2 Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov se ukinja omejitev za velika podjetja, ki proizvajajo kmetijske proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I.
Na podukrepu M6.3 Pomoč za zagon dejavnosti za razvoj majhnih kmetij se predvidi objava še enega javnega razpisa, pri čemer bi bile upravičene majhne kmetije, katerih površine pretežno ležijo na OMD, imajo v upravljanju najmanj 1,5 ha in manj kot 6 ha primerljivih kmetijskih površin, od 1,5 od 15 glav velike živine ter zagotavljajo obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,5 glav velike živine na ha.
Na podukrepu M6.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti kot na primer v povezavi z dodajanjem vrednosti lesu, lokalno samooskrbo, turizmom, ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, socialnim varstvom, ravnanjem z organskimi odpadki, proizvodnjo električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namen prodaje itd. se poleg finančnih instrumentov uvajajo tudi javne podpore v obliki nepovratnih sredstev.
Na podukrepu M19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine se zagotovijo dodatna sredstva in s tem nov javni razpis, saj je interes LAS velik. Spreminja se čas upravičenosti stroškov, predlagano je od vložitve vloge, poleg tega se znižuje minimalni delež stroškov za animacijo iz 50 % na 20 %.
Sprememba PRP 2014–2020 prinaša tudi nekatere prerazporeditve finančnih sredstev z namenom učinkovitega upravljanja PRP 2014–2020.
S tem, ko je bil predlog spremembe PRP 2014–2020 obravnavan na seji Odbora za spremljanja, ga bo organ upravljanja poslal Evropski komisiji v potrditev.
V nadaljevanju seje so člani Odbora za spremljanje sprejeli tudi mnenje glede meril za izbor operacij. Spremembe se nanašajo mdr. na podukrep M6.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, pri katerem se uvajajo merila, saj se pri podukrepu prvič uvajajo nepovratna sredstva. Največ točk prinašajo merila za ekonomski vidik naložb in prispevek k varovanju okolja ter prilagajanje na podnebne spremembe.
V okviru podukrepa M9.1 Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju se določajo merila tudi za organizacije proizvajalcev za sektor grozdje za vino.
Letno poročilo bo objavljeno na spletni strani programa razvoja podeželja.
Seja Odbora za spremljanje se je odvila na Ekološki kmetiji Kukenberger pri Trebnjem, ki je bil inovativni mladi kmet 2016. Mladi prevzemnik kmetije, Toni Kukenberger, se ukvarja z ekološki prirejo senenega mleka, ki ga predeluje v sire, jogurte, več vrst skute, smetano in maslo. Da bi
povečal predelavo mleka, je s pomočjo sredstev PRP 2014–2020 zgradil večjo sirarno z dvorano, kjer lahko sprejme obiskovalce.
Člani Odbora za spremljanje so predstavniki ministrstev in vladnih služb, ekonomskih in socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju razvoja podeželja, ter predstavniki lokalnih skupnosti. V Odboru za spremljanje so zastopani tudi organi in organizacije, zadolžene za varovanje okolja in enakost spolov. V letu 2018 sta bila v Odbor za spremljanje imenovana tudi predstavnika Ministrstva za javno upravo in Združenja društva ekoloških kmetov Slovenije.
Glavne naloge Odbora za spremljanje programa razvoja podeželja so zlasti pregled izvajanja PRP 2014–2020 in napredka pri doseganju ciljev, potrjevanje letnih poročil, najmanj enkrat letno pa mora biti Odbor za spremljanje PRP 2014–2002 seznanjen z rezultati vrednotenj v okviru načrta vrednotenja.
Scroll