Vlada RS se je seznanila s predlogom Programa razvoja podeželja (PRP) RS 2014–2020, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) in ga bo posredovala v formalno presojo Evropski komisiji. Vlada je za PRP 2014–2020 kot organ upravljanja imenovala MKO, kot akreditirano plačilno agencijo Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter kot certifikacijski organ Ministrstvo za finance, Urad za nadzor proračuna.
Izvajanju PRP 2014–2020 je namenjenih okoli 1,1 milijona EUR javnih sredstev, od tega se največji delež sredstev namenja plačilom območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (270,9 mio EUR), kmetijsko-okoljsko-podnebnim plačilom (203,6 mio EUR) in naložbam v fizična sredstva (228,1 mio EUR), kamor sodijo naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trženje ter kmetijsko in gozdno infrastrukturo. Glede na razrez sredstev je okoljska komponenta PRP 2014-2020 najmočnejša, saj ji je namenjenih skoraj 52 % vseh razpoložljivih sredstev programa.
MKO je uradni predlog PRP za obdobje 2014-2020 prejšnji teden javno predstavil, s čimer se je zaokrožilo enoletno intenzivno obdobje nadgradnje in usklajevanja tega pomembnega dokumenta, ki ga je MKO prvič javno predstavil lani julija v Hočah pri Mariboru. V zadnjem letu dnu je bil ta dokument izpopolnjen in usklajen s formalno sprejetimi evropskimi pravnimi podlagami in smernicami. V številnih pogovorih s socialnimi partnerji in zainteresirano javnostjo so bila odprta in tudi razrešena vsebinska in izvedbena vprašanja, kar bo pomagalo pri zaključevanju osnutkov izvedbenih predpisov ter ustrezni izgradnji informacijskega sistema na plačilni agenciji.
Dva ključna vidika priprave tega programa:
– Doseganje večje ciljne naravnanosti programa, usmerjenosti k rezultatom in usklajenosti ukrepov znotraj programa.
Na osnovi izkušenj preteklega programskega obdobja 2007–2013 se je tokrat večjo pozornost namenilo doseganju večje uspešnosti, ne le učinkovitosti črpanja, in sinergijam med ukrepi. Ti so zasnovani bolj kompleksno in prepleteno. Predvsem pa se je v sami zasnovi iskalo pravo ravnotežje med okoljskimi in kmetijskimi poudarki tega programa. Izpostavljena je tudi kompleksnejša zasnova strateškega dela programa, ki gradi na analizi stanja, identifikaciji in izboru potreb, ki se jih kasneje naslavlja z ukrepi.
– Ocena izvedljivosti, preverljivosti in kontrolabilnosti ukrepov programa, še zlasti ukrepov, vezanih na površino in živali.
Tudi po vsebinski plati program pripravlja številne spremembe, ne le v odnosu do PRP iz obdobja 2007-2013, temveč tudi v primerjavi z lanskoletno julijsko verzijo programa. Ključne novosti, ki se uvajajo v tem programu, so naslednje:
– izrazit poudarek je namenjen ukrepom prenosa znanja, svetovanja in sodelovanja. Ti ukrepi se medsebojno povezujejo in se s tem krepijo. Tako po finančni plati kot tudi po vsebinski plati gre za povsem novo dimenzijo bodočega programa. Prenos znanja in inovacij je postavljen v sam center programa, saj se želi spodbuditi hitrejši prenos najnovejših spoznanj in inovacij iz raziskovalne sfere v prakso in s tem neposredno krepiti konkurenčnost kmetijstva, gozdarstva in živilsko-predelovalne panoge. Vsi omenjeni ukrepi imajo poleg tehnološko-razvojne tudi močno okoljsko in podnebno dimenzijo, zaradi česar bodo lahko neposredno krepili učinke okoljsko-podnebnih ukrepov PRP 2014–2020;
– na investicijskem področju so bolj ciljno usmerjene investicije ter povezane s horizontalnimi cilji (okoljem, inovacijami in podnebnimi spremembami). Na področju primarne kmetijske proizvodnje je vzpostavljena ločnica med prestrukturiranjem kmetijskih gospodarstvom in povečevanjem konkurenčnosti. Prestrukturiranje bo namenjeno tržno naravnanim kmetijskim gospodarstvom, ki bodo želela izboljšati svojo okoljsko učinkovitost, gospodarstvom na hribovsko-gorskih in vodovarstvenih območjih ter ekološkim kmetijam;
– prenovljena Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, kjer se prvič uvajajo vstopni pogoji in sistem individualnega nabora zahtev namesto dosedanjega paketnega pristopa. Vstopni pogoji se med ostalim nanašajo na obvezno predhodno usposabljanje ter izdelavo programa aktivnosti, ki bo vseboval opis kmetijskega gospodarstva, površin in izbora dodatnih zahtev. Zlasti pri tem ukrepu je bilo zahtevno iskanje pravega ravnotežja med pričakovanji kmetijskega sektorja in okoljem, hkrati pa je bilo ob vsem tem treba zadostiti tudi zahtevam po kontrolabilnosti in preverljivosti ukrepa;
– na področju gozdarstva je na novo dodan ukrep, ki je namenjen sanaciji gozdov po žledolomu iz začetka tega leta.
Novosti je še precej, po eni strani se uvajajo povsem novi ukrepi, kot so dobrobit živali, sodelovanje, ukrep za sanacijo gozdov, po drugi strani pa so bili številni obstoječi ukrepi v marsičem nadgrajeni. Z letošnjim aprilom, v sklopu finalizacije partnerskega sporazuma, je bil v program uvrščen še ukrep, namenjen razvoju širokopasovne internetne infrastrukture na podeželju. Tudi na izvedbeni ravni se v finančni perspektivi 2014-2020 uvajajo spremembe, med drugim uvajanje finančnih instrumentov, generalno znižanje stopenj podpore in uvedba kataloga najvišjih priznanih vrednosti stroškov.
Vsa prizadevanja, ki jih je MKO vložil v kakovostno pripravo programa, so bila usmerjena v to, da bo 1,1 milijarde evrov vreden program uspešen ne le po črpanju, temveč po doseganju ambiciozno zastavljenih ciljev. Navsezadnje je to program, ki je že v svojem bistvu namenjen razvoju in ne ohranjanju doseženega stanja.
V prihodnosti Slovenijo čakajo še intenzivna pogajanja z Evropsko komisijo, istočasno pa je pred nami obdobje intenzivne priprave vseh izvedbenih predpisov, izvedbenih struktur in nadgradnje informacijskih sistemov.
Predlog PRP 2014-2020 (.pdf)
Scroll