Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes predstavilo dosežke Programa razvoja podeželja 2007–2013, ki je potekalo na sedežu Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Minister mag. Židan je na predstavitvi uvodoma izrazil zadovoljstvo glede porabe sredstev v okviru Programom razvoja podeželja 2007–2013 (v nadaljevanju: PRP 2007–2013), katerega obdobje izvajanja se je izteklo s koncem leta 2015. Meni, da je bil denar koristno uporabljen in da smo v Sloveniji sledili ciljem izboljševanja konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva, izboljševanja okolja ter prispevanja k dvigu kakovosti življenja na našem podeželju. V okviru PRP 2007–2013 je bilo skupaj izplačanih 1,17 milijarde EUR, od tega je približno 25 % sredstev iz proračuna RS ter 75 % sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki je nenazadnje tudi naš denar. Minister mag. Židan je poudaril, da s tem denarjem marsikje na podeželju vidimo razvojne premike. PRP 2007–2013 je bil tudi osnova za pripravo PRP 2014–2020, ki se že izvaja. Izrazil je, da je izvajanje kmetijske politike in programa razvoja podeželja že nekaj časa težko, sledimo namreč dvema ciljema: da potrebujemo hrano oz. celo več hrane, enakovreden cilj pa je ohranjanje okolja. Minister je nadalje navedel, da ima Slovenija izrazito neugodne pogoje za izvajanje kmetijstva – skoraj 80 % kmetijskega področja leži znotraj OMD, prevladujejo pa tudi izrazito majhne kmetije (cca. 6,6 ha). Tudi zato je potrebno iskati druge dejavnosti, ki omogočajo razvoj podeželja, in te dejavnosti podpira program razvoja podeželja. Minister mag. Židan je udeležence tudi povabil k sodelovanju pri pripravi izjemno pomembnega dokumenta – Uredbe o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za RS , ki je v javni razpravi.
Slovenski PRP 2007–2013 je vseboval 19 ukrepov, v okviru katerih je bilo objavljenih kar 107 javnih razpisov. S sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in nacionalnimi sredstvi smo v programskem obdobju podprli več kot 54.000 kmetijskih gospodarstev iz vseh slovenskih občin. Z vidika črpanja razpoložljivih sredstev je bila Slovenija nadvse uspešna, saj ji je praktično uspelo počrpati vsa sredstva vseh štirih osi in iz naslova Tehnične pomoči.
Največji delež izplačanih sredstev je bil namenjen ukrepom izboljšanja okolja in podeželja – 2. os (53,4 %), najmanjši pa pristopu LEADER – 4. os (2,6 %). Ukrepom za izboljšanje konkurenčnosti – 1. os je bilo namenjenih 32,3 %, ukrepom za izboljšanje kakovosti življenja in diverzifikaciji na podeželju – 3. os pa 10,4 % izplačanih sredstev. Z vidika regionalne porazdelitve izplačil je več izplačanih sredstev prejela vzhodna Slovenija, in sicer 814,5 mio EUR (73 %), zahodna Slovenija pa 300,7 mio EUR (27 %). Največ izplačanih sredstev med statističnimi regijami Slovenije so prejele podravska (188,3 mio EUR; 16,8 %), savinjska (175,6 mio EUR; 16,1 %) in pomurska (171,7 mio EUR; 15,9 %) statistična regija.
Med drugim se je v okviru PRP 2007–2013 ustvarilo več kot 1.170 novih delovnih mest. Podprtih je bilo dobrih 3.080 naložb v posodobitev kmetijskih gospodarstev, več kot 470 kmetijskih gospodarstev pa je bilo vključenih v shemah kakovosti. Podprte so bile naložbe v gozdarsko mehanizacijo, s čimer se je povečala varnost pri delu v gozdu. Poudarek je bil tudi na generacijski pomladitvi v kmetijstvu, tako je bilo podprtih 2.651 mladih prevzemnikov kmetij. Spodbujalo se je podjetništvo na podeželju, podprtih je bilo več kot 760 naložb s področja podjetništva. Podprti so bili številni mali in veliki namakalni sistemi ter naložbe v obnovljive vire energije. Preko 250 naložb je bilo izvedenih v okviru obnove in razvoja vasi, 150 projektov pa je bilo namenjeno ohranitvi in izboljševanju kulturne dediščine na podeželju.
Cilju izboljševanje okolja je bilo namenjeno največ finančnih sredstev. Podprtih je bilo več kot 52.400 kmetijskih gospodarstev, ki kmetujejo na območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja (OMD) ter več kot 20.230 kmetijskih gospodarstev, ki je bilo vključenih v ukrep kmetijsko-okoljska plačila (KOP). Skozi celotno programsko obdobje je naraščalo število kmetijskih gospodarstev, ki so bili vključeni v podukrep ekološko kmetijstvo, tako da je bilo skupaj vključenih v podukrep več kot 3.600 ekoloških gospodarstev in več kot 40.000 ha površin.
V programskem obdobju 2007–2013 se je izvajal tudi lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (LEADER) v okviru katerega je delovalo 33 lokalnih akcisjkih skupin. Skupno je bilo podprtih več kot 1.400 projektov.
Za informiranje, usposabljanje in povezovanje pa je uspešno delovala tudi mreža za podeželje, ki povezuje več kot 2.250 članov.
V nadaljevanju so svoje izkušnje predstavili tudi nekateri upravičenci kot primeri izvedenih projektov, ki so bili sofinancirani iz PRP 2007–2013. To so bili mladi prevzemnik kmetije Peter Koren, Boštjan Kozole, direktor podjetja Evrosad d. o. o., Anka Lipušček Miklavčič, direktorica Mlekarne Planika d. o. o., Alojz Kastelic iz ekološke kmetije, Jožef Puhan iz turistične kmetije in Ivica Rant, predsednica Lokalne akcijske skupine loškega pogorja. Govorniki so poudarili pomen evropskih sredstev za njihov razvoj dejavnosti.
Letak: Rezultati izvajanja PRP 2007-2013
Predstavitev (prezi)
Scroll
